Borut Rončević, kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in mladino, je v svoji predstavitvi pred pristojnim odborom Državnega zbora izpostavil pomen ideološko nevtralnega izobraževanja.
Rončević, redni profesor sociologije, je napovedal pregled učnih načrtov, ustanovitev učiteljske zbornice, reformo nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in mature ter okrepitev povezave med univerzami in gospodarstvom.
Akademske izkušnje in vizija
Rojen 25. avgusta 1975, Borut Rončević prinaša bogate akademske izkušnje s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu in iz javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo. Med svojo kariero je vodil več visokošolskih in raziskovalnih institucij, vključno z direktorat za visoko šolstvo na ministrstvu. Kljub omejenim izkušnjam na področju vzgoje in izobraževanja verjame, da je njegova sposobnost učenja in iskanja strokovnjakov ključna za uspešno vodenje ministrstva.
Rončević poudarja, da bo sledil koalicijski pogodbi, ki vključuje cilje, kot so kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, razbremenitev učiteljev, močnejša povezanost znanja z gospodarstvom ter izboljšanje možnosti za mlade v izobraževalnem sistemu.
Nepartijska šola in učni načrti
Rončević meni, da šola ne sme biti prostor politične socializacije v korist katerekoli ideologije, temveč mora posredovati znanje, spodbujati kritično mišljenje in vzgajati odgovorne državljane. Slovenski javni šolski sistem mora ostati prostor znanja, kritičnega mišljenja in spoštljive izmenjave različnih pogledov. Zato bo pregled učnih načrtov, gradiv in strokovnih smernic zagotavljal, da temeljijo na strokovnih standardih, znanstvenih spoznanjih in ustavnih vrednotah Slovenije.
Rončević je napovedal dvig ugleda učiteljskega poklica, krepitev avtoritete in avtonomije učiteljev ter zmanjšanje birokracije. Poleg tega si bo prizadeval za reševanje kadrovske problematike, kar po njegovem mnenju ne bo mogoče samo z dodatnimi zaposlitvami. V sodelovanju z univerzami bodo pregledali obstoječe programe in jih nadgradili z vsebinami, kot so digitalne kompetence in sodobni pedagoški pristopi.
Učiteljska zbornica in izobraževalni sistem
Poudaril je, da ustanovitev učiteljske zbornice ni namenjena zmanjševanju vloge sindikatov, temveč krepitvi strokovne avtonomije učiteljev in njihove vloge pri razvoju izobraževalnega sistema. Prav tako se zavzema za pravičen sistem financiranja zasebnih vrtcev in šol, saj staršem pripada pravica do izbire vzgojno-izobraževalnega pristopa za njihove otroke.
V izobraževalne programe je po Rončevićevem mnenju treba vključiti vsebine, ki so nujne za življenje v sodobni družbi, kot so digitalizacija, informatika in podjetništvo. Napovedal je, da bodo reformirali nacionalno preverjanje znanja in maturo tako, da bodo poleg vsebinskega znanja ovrednotili tudi sposobnost razumevanja, uporabe znanja in kritičnega razmišljanja.
Digitalna doba in izobraževanje
Rončević izpostavlja, da omejitev uporabe mobilnih telefonov ne pomeni vrnitve v preteklost, ampak vzpostavitev ravnotežja med digitalnimi orodji in kakovostnim vzgojno-izobraževalnim procesom. Prav tako je poudaril pomen preprečevanja nasilja in krepitve preventivnih programov.
Kandidat za ministra si prizadeva za posodobitev sistema vajeništva in ustanovitev novih izobraževalnih programov, ki povezujejo civilna in vojaška tehnična znanja. Pri povezovanju univerz z gospodarstvom poudarja, da morajo univerze ostati prostor akademske svobode, hkrati pa biti tesno povezane z razvojnimi potrebami družbe in gospodarstva.
Predsednica odbora, Marjeta Šmid, je napovedala nadaljevanje Rončevićeve predstavitve pred pristojnim odborom DZ, saj v današnjih treh urah niso uspeli zastaviti vseh vprašanj kandidatu.
