Ustavno sodišče Republike Slovenije je zavrglo pritožbo, ki je izpodbijala sklep Državnega zbora (DZ) o potrditvi mandatov poslancem, izvoljenim na volitvah v državni zbor. Ustavno sodišče je ta sklep zavrnilo na podlagi več razlogov, med drugim zaradi neustrezne aktivne legitimacije pritožnika in prepozne vložitve pritožbe.
Hkrati je začelo postopek za oceno ustavnosti zakona o volitvah v državni zbor ter nekaterih njegovih členov.
Ključne točke odločitve Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je pojasnilo, da sklep DZ o potrditvi mandatov poslankam in poslancem, poročilo mandatno-volilne komisije in zapisnik Državne volilne komisije niso posamični akti, ki bi jih bilo mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo. V skladu s tem, če pritožnik ne dokaže, da je na volitvah sodeloval kot kandidat ali predstavnik liste kandidatov, ni upravičen vložiti pritožbe zoper sklep DZ o potrditvi mandatov.
Poleg tega, če pritožnik pred vložitvijo pritožbe na ustavno sodišče ni vložil pritožbe na DZ, niso izpolnjeni procesni pogoji za obravnavo pritožbe. Prav tako, če je pritožba vložena po izteku osemdnevnega prekluzivnega roka, jo ustavno sodišče zavrže kot prepozno.
Posebni primeri in varstvo volilnih pravic
V nekaterih posebej utemeljenih primerih lahko ustavno sodišče odstopi od pravila, da presojo ustavnosti zakona, na katerem temelji izpodbijana odločitev, opravi hkrati z odločanjem o pritožbi zoper sklep DZ. To se zgodi, če mora za prihodnje volitve razrešiti dvome o skladnosti sistema varstva volilne pravice z ustavo, tudi če je že odločilo o pritožbi.
Ustavno sodišče je zavrnilo tudi predlog za prikritje identitete pritožnika, če je ta predlog utemeljen zgolj s splošnim sklicevanjem na subjektivno bojazen pred negativnim odzivom drugače mislečih oseb ali tujih subjektov.
Vloga Ustavnega sodišča kot varuha volilnih pravic
Ustavno sodišče je poudarilo svojo vlogo kot prvo in edino sodno instanco, ki zagotavlja sodno varstvo volilne pravice in poštenost volitev poslancev DZ. V volilnem sporu po volilnem dnevu mora sodišče zagotavljati polno sodno varstvo, kar pomeni odločanje o vseh vprašanjih, povezanih z varstvom volilne pravice in verodostojnostjo volilnega izida.
Gre za objektivno sodno varstvo volilne pravice, kjer mora sodišče varovati javni interes in ustavnopravne vrednote, kot so poštenost volilnega postopka, verodostojnost volilnega izida in zaupanje državljanov v poštenost volitev.
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper sklep DZ o potrditvi mandatov poslancem z osmimi glasovi proti enemu. Druge odločitve pa so bile sprejete soglasno.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
