Umetna inteligenca vse hitreje spreminja delovna mesta, najnovejše raziskave pa opozarjajo na presenetljivo razliko: med najbolj izpostavljenimi poklici prevladujejo tisti, v katerih so zaposlene ženske. Posebej na udaru so administrativna dela, računovodstvo, tajništvo, bančništvo in druga pisarniška opravila, ki jih lahko računalniški sistemi deloma prevzamejo.
Avstralska analiza je pokazala, da so ženske v večini dvajsetih poklicev z največjo izpostavljenostjo avtomatizaciji, podobno nesorazmerje pa ugotavlja tudi Mednarodna organizacija dela. Kaj to pomeni za Slovenijo, kjer umetno inteligenco uporablja že več kot tretjina podjetij, in ali se morajo zaposleni začeti pripravljati na korenite spremembe?
Med dvajsetimi najbolj izpostavljenimi poklici jih v petnajstih prevladujejo ženske
Najnovejša analiza avstralske vladne agencije Jobs and Skills Australia opozarja, da razvoj umetne inteligence ne bo enako vplival na vse poklice. Največ sprememb je pričakovati pri delovnih mestih, na katerih zaposleni večji del delovnega časa opravljajo ponavljajoče se naloge, obdelujejo podatke, pripravljajo dokumente ali izvajajo administrativne postopke.
Po podatkih, ki jih je 13. oktobra povzel Dnevnik, je med dvajsetimi poklici z največjo izpostavljenostjo avtomatizaciji kar petnajst takšnih, v katerih prevladujejo ženske. V petih od teh poklicev delež žensk presega celo 80 odstotkov. Med posebej izpostavljenimi so poslovne sekretarke, tajnice, receptorji, računovodkinje, kadrovski referenti ter zaposleni v bančništvu in pisarniški administraciji.
Razlog ni v tem, da bi umetna inteligenca različno obravnavala moške in ženske, temveč v sestavi trga dela. Ženske so v številnih državah pogosteje zaposlene v administrativnih in podpornih dejavnostih, kjer je velik del nalog mogoče opraviti z računalniškimi programi. Medtem so poklici, ki zahtevajo fizično delo, uporabo orodij in prilagajanje nepredvidljivim razmeram na terenu, za zdaj manj izpostavljeni generativni umetni inteligenci.
V avstralski analizi so med dvajsetimi najmanj izpostavljenimi poklici v sedemnajstih prevladovali moški. Mednje sodijo različne tehnične obrti, gradbena dela in drugi poklici, pri katerih je neposredno fizično delo še vedno osrednji del zaposlitve.
Vendar to ne pomeni, da so vsi fizični poklici dolgoročno varni pred tehnološkimi spremembami. Robotika in druge oblike avtomatizacije se razvijajo vzporedno z umetno inteligenco, zato je treba razlikovati med vplivom računalniških orodij na pisarniško delo in širšo avtomatizacijo proizvodnje.
Mednarodna raziskava potrjuje veliko razliko med spoloma
Podobne ugotovitve je marca letos objavila Mednarodna organizacija dela (ILO), ki je proučevala vpliv generativne umetne inteligence na zaposlovanje žensk in moških. Raziskava je temeljila na mednarodnih podatkih o poklicih in zaposlenih v 84 državah.
Ugotovila je, da je med poklici, v katerih prevladujejo ženske, umetni inteligenci izpostavljenih približno 29 odstotkov delovnih mest oziroma poklicnih kategorij. Pri poklicih, v katerih prevladujejo moški, je ta delež znašal 16 odstotkov. Razlika je torej skoraj dvakratna.
Strokovnjaki ILO opozarjajo, da lahko takšno nesorazmerje dodatno poveča že obstoječe razlike na trgu dela. Če se bodo podjetja odločala predvsem za zmanjševanje stroškov z avtomatizacijo administrativnih opravil, bodo posledice pogosteje občutile skupine zaposlenih, ki so v teh dejavnostih številčneje zastopane.
Ob tem raziskovalci poudarjajo še eno težavo. Ženske so v številnih državah premalo zastopane v poklicih, povezanih z razvojem umetne inteligence, programiranjem in drugimi hitro rastočimi tehnološkimi dejavnostmi. To pomeni, da so lahko pogosteje izpostavljene spremembam na obstoječih delovnih mestih, hkrati pa imajo manjši delež zaposlitev na področjih, kjer tehnologija ustvarja nove priložnosti.
Vendar ILO izrecno opozarja, da velika izpostavljenost še ne pomeni množičnega odpuščanja. Pri večini poklicev je verjetnejše spreminjanje delovnih nalog, potrebnih znanj in načina organizacije dela kot popolno izginotje posameznega poklica.
Računovodkinje, tajnice in referenti: kaj lahko prevzame računalnik?
Da bi razumeli, zakaj so nekatera delovna mesta bolj izpostavljena, je treba pogledati vsakodnevne naloge zaposlenih. Sodobni sistemi umetne inteligence lahko že danes pripravljajo osnutke dopisov, razvrščajo elektronsko pošto, povzemajo dokumente, obdelujejo preglednice in pomagajo pri pripravi poročil.
V računovodstvu lahko programska orodja samodejno prepoznavajo podatke na računih, razvrščajo dokumentacijo in opozarjajo na neskladja. V tajništvih lahko pomagajo pri urejanju koledarjev, pripravi zapisnikov in komunikaciji s strankami, v kadrovskih službah pa pri organizaciji dokumentov ter nekaterih administrativnih postopkih.
Toda med samodejno pripravo dokumenta in odgovornostjo za njegovo pravilnost obstaja pomembna razlika. Računovodja mora še vedno razumeti davčno zakonodajo, preverjati pravilnost podatkov in prevzemati odgovornost za strokovne odločitve. Podobno velja za kadrovske službe, kjer je treba poleg obdelave podatkov upoštevati delovnopravno zakonodajo, varstvo osebnih podatkov in okoliščine posameznih zaposlenih.
Umetna inteligenca lahko tako zmanjša čas, potreben za rutinska opravila, ne more pa samodejno prevzeti vseh nalog, ki jih zaposleni opravlja. Prav zato raziskovalci poudarjajo, da je treba ocenjevanje vpliva tehnologije izvajati na ravni posameznih delovnih nalog in ne zgolj na podlagi naziva delovnega mesta.
Za zaposlene je to pomembno predvsem zato, ker se lahko njihovo delo bistveno spremeni tudi brez formalne ukinitve delovnega mesta. Naloge, ki so nekoč predstavljale večino delovnega dne, lahko postanejo manj pomembne, večji poudarek pa se prenese na preverjanje rezultatov, reševanje zahtevnejših primerov in komunikacijo z ljudmi.
V Avstraliji že opažajo manj razpisov za določena delovna mesta
Avstralski podatki ne kažejo zgolj teoretične izpostavljenosti, temveč tudi spremembe pri zaposlovanju. Po navedbah Dnevnika se je število oglasov za nekatera administrativna delovna mesta v zadnjih letih zmanjševalo hitreje od splošnega povpraševanja po delavcih.
Junija letos je bilo v Avstraliji za 22 odstotkov manj razpisanih delovnih mest za osebne asistente in računovodje kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Število oglasov za splošne pisarniške delavce se je zmanjšalo za devet odstotkov, medtem ko je skupno povpraševanje po delavcih upadlo za 1,7 odstotka.
Razlike so izrazite, vendar je pri njihovi razlagi potrebna previdnost. Manjše število zaposlitvenih oglasov še ne dokazuje, da je za celoten upad odgovorna umetna inteligenca. Na zaposlovanje vplivajo tudi gospodarske razmere, stroški poslovanja, organizacijske spremembe in drugačni kadrovski načrti podjetij.
Kljub temu so podatki pomembno opozorilo, saj kažejo, da se povpraševanje po posameznih vrstah dela spreminja. Če podjetja del administrativnih nalog opravijo z obstoječimi zaposlenimi in novimi programskimi orodji, lahko potrebujejo manj novih sodelavcev, tudi če ne odpuščajo zaposlenih.
Takšen razvoj lahko posebej prizadene mlade, ki šele vstopajo na trg dela. Začetna administrativna delovna mesta so bila namreč pogosto priložnost za pridobivanje prvih delovnih izkušenj, ki so omogočale poznejše napredovanje na zahtevnejše položaje.
Umetno inteligenco uporablja že 38 odstotkov slovenskih podjetij
Vprašanje vpliva umetne inteligence na delovna mesta postaja vse pomembnejše tudi v Sloveniji. Po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je letos tehnologije umetne inteligence uporabljalo 38 odstotkov podjetij, kar je za 16 odstotnih točk več kot leto prej.
Razlike med podjetji so precejšnje. Med velikimi podjetji je umetno inteligenco uporabljalo že 83 odstotkov, med srednje velikimi 52 odstotkov, med malimi pa 34 odstotkov. To kaže, da se tehnologija ne širi več samo med največjimi podjetji, temveč postopoma postaja del poslovanja tudi v manjših organizacijah.
Podjetja umetno inteligenco najpogosteje uporabljajo pri poslovni administraciji in upravljanju, zaščiti informacijskih sistemov ter trženju in prodaji. Prav področje administracije je pomembno v povezavi z raziskavami, ki opozarjajo na večjo izpostavljenost pisarniških poklicev.
Zanimiv je tudi podatek, da ima dokumentirana pravila ali smernice za uporabo umetne inteligence le devet odstotkov slovenskih podjetij. To pomeni, da je uporaba tehnologije precej bolj razširjena od formalno urejenih postopkov za njeno vključevanje v delo.
Za zaposlene lahko to predstavlja dodatno negotovost. Če podjetje uvede nova orodja brez jasnih pravil, ustreznega usposabljanja in razmejitve odgovornosti, se lahko pojavijo težave pri preverjanju rezultatov, varovanju podatkov in razumevanju, katere naloge mora še vedno opravljati človek.
Kaj spremembe pomenijo za zaposlene na Dolenjskem?
Tudi na Dolenjskem se številni zaposleni vsak dan srečujejo z nalogami, ki jih lahko umetna inteligenca deloma avtomatizira. To ne velja le za velika podjetja, temveč tudi za manjše poslovne sisteme, javne ustanove, računovodske servise, trgovino, bančništvo in administrativne službe.
Regija ima pomembno industrijsko in storitveno dejavnost, zato se vpliv tehnologije lahko pokaže na različnih področjih. V proizvodnih podjetjih se umetna inteligenca lahko uporablja za načrtovanje, obdelavo podatkov in nadzor poslovnih procesov, v pisarniških službah pa za pripravo dokumentacije, poročil in organizacijo dela.
Toda za zdaj ni mogoče trditi, da bodo prav na Dolenjskem zaradi umetne inteligence izginila določena delovna mesta. Za takšen sklep bi potrebovali regionalne podatke o uporabi tehnologije, strukturi zaposlenih in dejanskih kadrovskih spremembah.
Pomembneje je, da se podjetja in zaposleni pravočasno pripravijo na spreminjanje delovnih nalog. Zaposlena, ki danes večino časa namenja vnašanju podatkov, bo lahko v prihodnje več časa porabila za njihovo preverjanje, komunikacijo s strankami ali reševanje zahtevnejših primerov. Vendar bo takšen prehod mogoč predvsem, če bo imela dostop do ustreznega usposabljanja.
Za lokalni trg dela je zato pomembno, da se o umetni inteligenci ne razpravlja zgolj kot o priložnosti za podjetja, temveč tudi kot o vprašanju prihodnosti zaposlenih.
Največja nevarnost ni vedno odpoved, temveč izguba možnosti za napredovanje
Pri razpravah o umetni inteligenci se pogosto pojavlja vprašanje, koliko ljudi bo izgubilo službo. Toda raziskovalci opozarjajo, da so posledice lahko precej širše in manj neposredno opazne.
Podjetje se lahko na primer odloči, da ob upokojitvi zaposlenega ne bo zaposlilo nove osebe, ker bo del nalog prevzel računalniški sistem. Prav tako lahko zmanjša število začetnih delovnih mest ali spremeni pogoje za zaposlitev, tako da od kandidatov zahteva dodatna digitalna znanja.
Za zaposlene to pomeni, da se lahko trg dela spreminja postopoma, brez množičnih odpuščanj. Nekateri poklici bodo morda še naprej obstajali, vendar bodo zahtevali drugačne spretnosti, več samostojnosti in večjo odgovornost za pravilnost rezultatov.
Posebej občutljivo je vprašanje zaposlenih, ki imajo dolgoletne izkušnje na določenem področju, vendar manj možnosti za dodatno izobraževanje. Če se bodo podjetja pri uvajanju novih tehnologij osredotočala predvsem na mlajše ali digitalno bolj usposobljene sodelavce, se lahko razlike med zaposlenimi še povečajo.
Mednarodna organizacija dela zato poudarja pomen dodatnega usposabljanja, socialnega dialoga in vključevanja zaposlenih v odločitve o uvajanju umetne inteligence. Brez tega obstaja nevarnost, da bodo koristi tehnologije predvsem na strani delodajalcev, zaposleni pa bodo nosili večji del negotovosti.
Ali bodo ženske zaradi umetne inteligence res izgubljale službe?
Na to vprašanje za zdaj ni mogoče odgovoriti z enostavnim da ali ne. Raziskave kažejo, da so poklici, v katerih prevladujejo ženske, pogosteje izpostavljeni avtomatizaciji, vendar to ne pomeni, da bodo vse zaposlene na teh delovnih mestih izgubile službo.
V številnih primerih bo umetna inteligenca prevzela posamezna opravila, zaposleni pa bodo še naprej opravljali naloge, ki zahtevajo strokovno presojo, odgovornost, komunikacijo in razumevanje širšega konteksta. V drugih primerih lahko podjetja zmanjšajo potrebo po določenih profilih ali spremenijo način zaposlovanja.
Prav tako ni mogoče trditi, da so vsi poklici, v katerih prevladujejo ženske, enako ogroženi. Delo v zdravstvu, socialnem varstvu, vzgoji in drugih dejavnostih, kjer je neposreden stik z ljudmi osrednjega pomena, se bistveno razlikuje od rutinskih pisarniških opravil.
Zato je pri ocenjevanju tveganj pomembno upoštevati dejansko vsebino dela in ne zgolj deleža žensk ali moških v posameznem poklicu.
Podatki pa vendarle opozarjajo na nekaj, česar pri razpravah o prihodnosti zaposlovanja ne bi smeli spregledati: tehnološke spremembe ne bodo enakomerno razporejene med vse zaposlene.
Prihodnost dela bo odvisna tudi od odločitev delodajalcev
Umetna inteligenca sama po sebi še ne določa, koliko delovnih mest bo izginilo. Pomembno vlogo bodo imele odločitve podjetij, državnih ustanov in drugih delodajalcev o tem, kako bodo tehnologijo uporabljali.
Če bodo nova orodja namenjena predvsem zmanjševanju števila zaposlenih, lahko avtomatizacija poglobi negotovost na trgu dela. Če pa jih bodo podjetja uporabljala za zmanjševanje rutinskih obremenitev in izboljšanje kakovosti dela, lahko zaposlenim omogočijo več časa za zahtevnejše naloge.
Pri tem bodo odločilni dostop do izobraževanja, pripravljenost na spremembe in pravočasno načrtovanje novih znanj. Za delavce v administraciji, računovodstvu in drugih izpostavljenih poklicih bo vse pomembnejše razumevanje digitalnih orodij, pa tudi sposobnost preverjanja informacij in samostojnega odločanja.
Raziskave ILO kažejo, da je najverjetnejši scenarij za večino poklicev njihovo postopno preoblikovanje, ne popolno izginotje. Toda tudi takšne spremembe lahko močno vplivajo na zaposlitveno varnost in možnosti napredovanja.
Za Slovenijo in Dolenjsko je zato najpomembnejše vprašanje, ali bodo zaposleni na spremembe pripravljeni pravočasno. Umetna inteligenca namreč že prihaja v pisarne in podjetja. Kdo bo od nje imel koristi in kdo bo zaradi nje težje našel ali obdržal zaposlitev, pa bo v veliki meri odvisno od odločitev, ki jih bodo delodajalci in pristojne ustanove sprejeli danes.
