Slovenija je danes, 15. oktobra, uradno vstopila v volilno kampanjo pred lokalnimi volitvami, na katerih bodo volivci 15. novembra odločali o prihodnjem vodstvu vseh 212 slovenskih občin. Toda začetek kampanje spremlja še pomembnejši rok: danes ob 19. uri se izteče čas za vložitev kandidatur za župane in občinske svetnike. Politične stranke, neodvisni kandidati in liste volivcev imajo tako le še nekaj ur časa, da zaključijo kandidacijske postopke.
Pred Slovenijo je mesec dni predstavitev programov, soočenj in razprav o prihodnosti občin, od največjih mest do najmanjših lokalnih skupnosti.
Danes odločilen rok za vse, ki želijo kandidirati
Uradna kampanja pred letošnjimi lokalnimi volitvami se je začela danes, natanko mesec dni pred glasovanjem. V prihodnjih tednih bodo kandidati predstavljali svoje programe, načrte za razvoj občin in predloge za reševanje težav, s katerimi se srečujejo prebivalci posameznih lokalnih skupnosti.
Vendar je današnji dan pomemben še zaradi zaključka kandidacijskih postopkov. Ob 19. uri se izteče rok za vložitev kandidatur za županske funkcije in kandidatnih list za občinske svete. Kandidature morajo biti vložene pri pristojnih občinskih volilnih komisijah, ki bodo nato preverjale njihovo zakonitost in izpolnjevanje predpisanih pogojev.
Danes je tudi zadnji dan, ko lahko volivci na pristojnih upravnih enotah podpišejo obrazce podpore kandidaturam oziroma listam kandidatov. Podpise je mogoče oddati do zaključka delovnega časa pristojnega organa, zato ta rok ni nujno enak večernemu roku za vložitev kandidatur.
Ob vložitvi kandidature morajo predlagatelji občinski volilni komisiji posredovati tudi podatke o organizatorju volilne kampanje. Ta je odgovoren za njeno zakonito izvajanje in izpolnjevanje obveznosti, povezanih s financiranjem ter poročanjem o porabljenih sredstvih.
Čeprav so številni kandidati svoje namere že javno predstavili, bodo dokončni seznami znani šele po preverjanju vseh vloženih kandidatur.
Kdo bo dejansko na glasovnicah, bo znano konec oktobra
Zaključek današnjega roka še ne pomeni, da bodo vsi vloženi predlogi samodejno potrjeni. Občinske volilne komisije morajo namreč pregledati dokumentacijo in preveriti, ali kandidati ter kandidatne liste izpolnjujejo zakonske pogoje.
Po rokovniku Državne volilne komisije je 25. oktober zadnji dan za odločanje o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidatur. Najpozneje do 30. oktobra bodo morale občinske volilne komisije javno objaviti sezname potrjenih kandidatov za župane in list za občinske svete.
Takrat bodo volivci dobili tudi dokončen pregled nad tem, kdo se bo v njihovi občini potegoval za posamezne funkcije. Vrstni red kandidatov in list na glasovnicah se določa po predpisanem postopku, z žrebom.
Za lokalne volitve je značilno, da se politična slika med občinami precej razlikuje. Ponekod za županske položaje kandidirajo predstavniki parlamentarnih in drugih političnih strank, drugod imajo pomembno vlogo neodvisni kandidati ter lokalne liste. Prav zato ni mogoče vseh lokalnih volilnih tekem obravnavati kot enotnega nacionalnega političnega spopada.
V ospredju so pogosto povsem konkretna vprašanja, od občinskih cest, vrtcev, šol in stanovanj do komunalne infrastrukture, javnega prometa, prostorskega načrtovanja ter občinskih proračunov.
V Ljubljani že več znanih imen
Posebno pozornost bo tudi letos pritegnila Ljubljana, kjer se je v zadnjih dneh izoblikovalo več županskih kandidatur. Med tistimi, ki so po poročanju medijev že vložili kandidaturo, so aktualni župan Zoran Janković, predstavnik Levice Luka Mesec in kandidat SDS Aleš Vrhovec.
Socialni demokrati so za svojega kandidata predstavili Marka Koprivca, kandidaturo pa je napovedal tudi nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič. Pri vseh napovedanih kandidatih bo treba upoštevati današnji rok za vložitev dokumentacije in poznejšo uradno potrditev kandidatur.
Volilna razprava v prestolnici bo med drugim odpirala vprašanja prometne ureditve, stanovanj, mestnega razvoja, investicij in načina upravljanja občine. Kandidati bodo imeli v prihodnjih tednih priložnost predstaviti različne pristope, volivci pa jih bodo lahko primerjali na podlagi njihovih programov in dosedanjega javnega delovanja.
Ljubljana je sicer le ena od 212 občin, v katerih bodo potekale volitve. Enako pomembne odločitve čakajo tudi prebivalce Maribora, Celja, Kranja, Novega mesta, Nove Gorice, Kopra, Ptuja in številnih manjših občin, kjer so lokalna vprašanja pogosto še neposredneje povezana z vsakdanjim življenjem prebivalcev.
Več kot 1,6 milijona volivcev bo odločalo o lokalni oblasti
Na lokalnih volitvah bo imelo možnost glasovanja nekaj več kot 1,6 milijona volilnih upravičencev. Volivci bodo odločali o županih in članih občinskih svetov, v občinah z ustanovljenimi ožjimi deli pa tudi o predstavnikih krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.
Župan predstavlja in zastopa občino ter vodi občinsko upravo v okviru svojih zakonskih pristojnosti. Občinski svet je najvišji organ odločanja o zadevah iz pristojnosti občine, med drugim sprejema proračun, občinske odloke in pomembne razvojne odločitve.
To pomeni, da lokalne volitve niso pomembne zgolj zaradi vprašanja, kdo bo naslednji župan. Prav sestava občinskega sveta lahko pomembno vpliva na sprejemanje občinskih odločitev, saj župan za številne predloge potrebuje ustrezno podporo svetnikov.
Mandat izvoljenih predstavnikov bo trajal štiri leta. Odločitve, sprejete v tem obdobju, bodo vplivale na številne javne storitve in naložbe, ki jih prebivalci uporabljajo vsak dan.
Kjer ne bo večine, bodo volivci odločali še enkrat
Volitve županov potekajo po večinskem sistemu. Kandidat je izvoljen v prvem krogu, če prejme več kot polovico veljavnih glasov.
Če v posamezni občini nobenemu kandidatu ne bo uspelo doseči potrebne večine, bo sledil drugi krog glasovanja. Ta je predviden za nedeljo, 29. novembra, torej štirinajst dni po prvem krogu.
V drugem krogu se pomerita kandidata, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov. Izvoljen je tisti, ki prejme večino veljavnih glasov.
Pri volitvah občinskih svetov je način volitev odvisen od velikosti občinskega sveta. V manjših občinah se uporablja večinski sistem, v večjih pa proporcionalni, kar vpliva tudi na način kandidiranja in razdeljevanja mandatov.
Zato lahko volilni večer 15. novembra v nekaterih občinah prinese dokončno odločitev o županu, drugod pa se bo volilna tekma nadaljevala še dva tedna.
Pomembni datumi tudi za tiste, ki na volilni dan ne bodo mogli na volišče
Državna volilna komisija je objavila tudi rokovnik za različne oblike glasovanja. Predčasno glasovanje bo potekalo od torka, 10. novembra, do četrtka, 12. novembra, kar bo volivcem omogočilo, da svoj glas oddajo pred splošnim volilnim dnem.
Posebni roki veljajo za glasovanje po pošti v Sloveniji. Volivci, ki so do tega upravičeni zaradi bivanja v bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu, priporu ali zaporu oziroma na podlagi ustrezne odločbe o invalidnosti, morajo praviloma oddati prijavo najpozneje do 4. novembra.
Za določene nepredvidene okoliščine, ki nastanejo po tem datumu, je določen dodatni rok do 9. novembra. Ta velja za primere, ki jih posebej opredeljuje volilni rokovnik.
Volivci, ki zaradi bolezni ne morejo priti na svoje volišče, lahko zaprosijo tudi za glasovanje na domu. Pristojno občinsko volilno komisijo morajo o tem obvestiti najpozneje do srede, 11. novembra, ob izpolnjevanju predpisanih pogojev.
Za pravočasno ureditev takšnega glasovanja je pomembno spremljati uradna navodila, saj se postopki in zahtevana dokazila razlikujejo glede na razlog, zaradi katerega volivec ne more glasovati na običajen način.
Kampanja bo trajala do volilnega molka
Uradna volilna kampanja bo trajala do začetka volilnega molka, ki nastopi 24 ur pred dnem glasovanja. Za prvi krog lokalnih volitev to pomeni, da se mora kampanja zaključiti v petek, 13. novembra, ob polnoči, volilni molk pa bo trajal v soboto in do zaprtja volišč v nedeljo.
V času kampanje bodo kandidati in organizatorji volilnih kampanj predstavljali programe, organizirali dogodke in nagovarjali volivce. Pri tem morajo upoštevati zakonska pravila o financiranju, oglaševanju in poročanju o stroških.
Volilna kampanja je tudi priložnost za javno razpravo o rezultatih dosedanjega dela občinskih vodstev in predlogih za prihodnja štiri leta. Pri tem je pomembno razlikovati med preverljivimi podatki, političnimi obljubami in ocenami posameznih kandidatov.
Za volivce bo zato poleg spremljanja soočenj koristno preveriti tudi občinske proračune, sprejete prostorske načrte, izvedene naložbe in druge javno dostopne podatke, ki omogočajo boljše razumevanje razmer v posamezni občini.
Naslednji mesec bodo v ospredju vprašanja, ki zadevajo vsakdanje življenje
Lokalne volitve pogosto potekajo v senci nacionalne politike, vendar se številne odločitve, ki neposredno vplivajo na prebivalce, sprejemajo prav na občinski ravni. Mednje sodijo urejanje lokalnih cest, gradnja in vzdrževanje vrtcev, prostorsko načrtovanje, oskrba s pitno vodo, ravnanje z odpadki ter številne druge naloge lokalnih skupnosti.
Zato bodo v prihodnjih tednih pomembni predvsem konkretni predlogi kandidatov in vprašanje, kako jih nameravajo uresničiti. Občinske razvojne načrte namreč omejujejo razpoložljiva sredstva, zakonske pristojnosti in druge okoliščine, ki jih morajo kandidati upoštevati.
Današnji začetek kampanje pomeni, da imajo kandidati odslej možnost svoje načrte uradno predstavljati volivcem. Še pred tem pa morajo tisti, ki kandidacijskega postopka niso zaključili, poskrbeti za pravočasno vložitev dokumentacije.
Za kandidate se danes ob 19. uri zapira pomembno poglavje, za volivce pa se začenja mesec dni odločanja. Kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil slovenske občine in sprejemal najpomembnejše lokalne odločitve, bo znano po glasovanju 15. novembra, v občinah z drugim krogom županskih volitev pa najpozneje po 29. novembru.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
