Nekdanji župan Žužemberka Franc Škufca je v javno objavljenem videoposnetku znova odprl vprašanje prihodnosti območja Klek. Sedanjemu občinskemu vodstvu očita prodajo zemljišč zasebnemu podjetju, opuščanje načrtov za obvoznico in dom starejših občanov ter zaviranje razvoja občine. Toda pogled v uradne dokumente razkrije pomembno okoliščino: prostorski načrt, ki je Klek opredelil kot poslovno cono in omogočil tudi predelovalne dejavnosti, je bil sprejet že leta 2016, ko je občino vodil prav Škufca.
Občina Žužemberk na očitke odgovarja z datumi, investicijami in pojasnili o prodaji degradiranih zemljišč, v razpravo o sporni cenitvi pa posega tudi sklep državnega tožilstva iz maja letos.
Območje nekdanjega kamnoloma Klek v Žužemberku je znova postalo predmet javnih polemik. Nekdanji župan Franc Škufca v videoposnetku predstavlja svojo vizijo razvoja območja in kritizira odločitve sedanjega občinskega vodstva pod županom Jožetom Papežem. Med drugim zatrjuje, da bi morala na vzhodnem delu Kleka stati obvoznica, na zahodnem pa sodoben dom starejših občanov, medtem ko naj bi sedanje vodstvo zemljišča prodalo zasebnemu podjetju po dva evra za kvadratni meter.
Toda zgodba o Kleku je bistveno starejša od sedanjega županskega mandata. Občinski prostorski načrt iz leta 2014 in občinski podrobni prostorski načrt iz leta 2016 kažeta, da je bilo območje že v času Škufčevega županovanja namenjeno razvoju poslovne cone. Prav ta dokumentacija je pomembna za razumevanje današnjih sporov, saj določa, katere dejavnosti je na območju dovoljeno izvajati in kakšne obveznosti izhajajo iz prostorske ureditve.
Na občino smo naslovili vprašanja o posameznih navedbah iz videoposnetka, nakupih in prodaji zemljišč, cenitvi, obvoznici, domu starejših občanov ter izvedenih investicijah. Njihove odgovore predstavljamo skupaj z dokumenti in širšim ozadjem dogajanja.
Obvoznica in dom starejših: Koliko je vredna obljuba brez projekta in denarja?
Franc Škufca v videoposnetku pravi, da bi morala danes na območju Kleka stati obvoznica Žužemberka in sodoben dom starejših občanov. Gre za dve veliki infrastrukturni zamisli, pri katerih pa se zastavlja osnovno vprašanje: ali sta bili kadarkoli pripravljeni do stopnje, ko bi bilo mogoče začeti gradnjo?
Občino smo vprašali, kako ocenjuje izvedljivost obeh projektov, ali prostorski akti dovoljujejo gradnjo doma starejših na Kleku in kakšne možnosti za oskrbo starejših občanov trenutno zagotavlja.
Odgovor Občine Žužemberk:
»Obvoznica Žužemberk predstavlja več deset milijonsko investicijo, katere realizacija je predvsem z vidika države težko izvedljiva, postavlja pa se tudi smotrnost umestitve takšnega objekta v naš prostor.
V Kleku se lahko gradi le nestanovanjske stavbe, zato postavitev doma starejših ni mogoča.
Za dom starejših občanov pa bi bila najboljša možnost nekdanja stavba podružnične šole na Dvoru, ki pa jo je Franc Škufca v času svojega županovanja prodal svojim sorodnikom.
Občina se trenutno raje posveča kvalitetni oskrbi na domu oziroma pomoči na domu, ki jo izvaja Zavod jutro iz Kočevja.«
Tretja razvojna os: Dvajset let postopkov, cesta pa še vedno čaka
Da bi razumeli, kako zahtevna je izgradnja nove državne cestne povezave, ni treba iskati primerov daleč od Žužemberka. Dovolj je pogledati proti Novemu mestu in Beli krajini, kjer prebivalci in gospodarstvo na tretjo razvojno os čakajo že desetletja.
Prve širše zamisli o cestnem koridorju, iz katerega se je pozneje razvila tretja razvojna os, segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Toda za današnjo primerjavo je pomembnejši 20. januar 2006, ko je Ministrstvo za promet podalo uradno pobudo za prostorsko umestitev štiripasovne cestne povezave od avtoceste pri Novem mestu proti Metliki in Vinici.
Sledila so leta pripravljanja strokovnih podlag, usklajevanja tras, javnih razgrnitev in državnih odločitev. Leta 2012 je bil sprejet državni prostorski načrt za povezavo od avtoceste A2 pri Novem mestu do priključka Maline. Toda tudi sprejet prostorski načrt še ni pomenil začetka gradnje.
Leta 2019 so pristojni za prvi odsek pri Novem mestu napovedovali začetek gradnje v letu 2020 in dokončanje leta 2022. Napoved se ni uresničila. Oktobra 2021 je bilo izdano gradbeno dovoljenje, vendar je bilo zaradi sodnih postopkov odpravljeno. Julija 2023 je sledilo novo dovoljenje, nato pa nadaljnji pravni zapleti. Upravno sodišče je julija 2025 ponovno poseglo v dovoljenje za prvi dve etapi.
Po informacijah Darsa in pristojnega ministrstva, ki jih je 2. novembra 2026 objavil portal Moja Dolenjska, je postopek za prvi odsek še vedno v teku. Avgusta letos je potekala nova ustna obravnava, ministrstvo pa še presoja pripombe in pripravlja odločitev. Kdaj se bo gradnja lahko začela, ni znano.
Od uradne pobude leta 2006 je torej minilo več kot dvajset let. Od sprejetja prvega državnega prostorskega načrta skoraj štirinajst. Cesta, za katero obstajajo državni dokumenti, investitor in dolgoletna prizadevanja gospodarstva, na prvem odseku še vedno čaka na dokončanje dovoljevalnih postopkov.
Prav ta primer pokaže, zakaj je treba napovedi o novi obvoznici Žužemberka presojati previdno. Pri državni cesti občinski župan ne more sam določiti trase, zagotoviti državnega financiranja in odrediti začetka gradnje. Potrebni so prometne študije, prostorska umestitev, projektna dokumentacija, okoljski in upravni postopki, pridobivanje zemljišč ter odločitev države o investiciji.
Obvoznica Žužemberka je bila kot dolgoročna usmeritev omenjena že v občinskem prostorskem načrtu iz leta 2014. Toda omemba v prostorskem dokumentu ni enaka potrjenemu gradbenemu projektu z zagotovljenim denarjem. V pregledanih javnih virih ni bilo mogoče potrditi, da bi imela predlagana obvoznica na Kleku že izdelano in potrjeno izvedbeno dokumentacijo, zagotovljena sredstva ter določen začetek gradnje.
Dom starejših na Kleku? Prostorski akt iz Škufčevega mandata takšne gradnje ne dopušča
Druga velika obljuba, ki jo Franc Škufca izpostavlja v videoposnetku, je sodoben dom starejših občanov, ki naj bi po njegovih besedah stal na zahodnem delu Kleka. Toda pri tem se pojavlja pomembno protislovje. Občinski podrobni prostorski načrt za Poslovno cono Klek je bil sprejet oktobra 2016, ko je občino vodil prav Škufca. Območje je bilo takrat prostorsko opredeljeno za poslovne in druge nestanovanjske dejavnosti, ne pa za stanovanjsko gradnjo oziroma nastanitveni objekt, kakršen je dom starejših občanov. Občina zato opozarja, da gradnja doma starejših na Kleku po veljavni prostorski ureditvi ni dovoljena.
To pomeni, da nekdanji župan danes napoveduje objekt, za katerega bi bilo treba najprej spremeniti prostorske pogoje, določene v času njegovega lastnega županovanja. Gradnja doma starejših namreč ni zgolj vprašanje izbire primerne parcele in politične odločitve. Potrebni so ustrezna namenska raba zemljišča, prostorska in projektna dokumentacija, zagotovljena komunalna opremljenost, ustrezni dostopi, investitor in finančna konstrukcija. Poleg tega mora takšen objekt izpolnjevati posebne zahteve glede dostopnosti, varnosti, oskrbe in bivanja starejših. Morebitna sprememba občinskega prostorskega načrta bi zahtevala svoj postopek, usklajevanja in preverjanje prostorskih ter drugih pogojev. Zato obljuba o domu starejših na Kleku še zdaleč ne pomeni, da bi ga bilo mogoče začeti graditi brez obsežnih predhodnih postopkov.
Občina Žužemberk ob tem opozarja na drugo možnost, ki jo ocenjuje kot primernejšo: nekdanjo stavbo podružnične osnovne šole na Dvoru. Po navedbah občine je bila ta nepremičnina v času Škufčevega županovanja prodana njegovim sorodnikom. Gre za okoliščino, ki odpira dodatno vprašanje, kakšne možnosti za ureditev doma starejših bi občina danes imela, če bi nepremičnina ostala v občinski lasti. Vendar tudi morebitna uporaba stavbe na Dvoru ne bi bila samoumevna, saj bi bilo treba preveriti njeno primernost, prostorske pogoje, stroške prilagoditve in možnosti financiranja.
Sedanje občinsko vodstvo medtem poudarja, da se osredotoča predvsem na zagotavljanje kakovostne pomoči starejšim na njihovih domovih. To storitev na območju občine izvaja Zavod Jutro iz Kočevja. Pomoč na domu sicer ne more nadomestiti institucionalnega varstva za vse starejše, ki potrebujejo celodnevno oskrbo, je pa pomemben del sistema dolgotrajne oskrbe, saj ljudem omogoča, da ob ustrezni podpori dlje ostanejo v domačem okolju. Razprava o morebitnem domu starejših je zato povsem legitimna, vendar bi morala temeljiti na konkretni lokaciji, preverjenih prostorskih možnostih, potrebah prebivalcev in realnem načrtu financiranja. Pri Kleku pa ostaja bistveno dejstvo, da današnja napoved doma starejših ni skladna s prostorskimi pogoji, sprejetimi v času županovanja tistega, ki takšno gradnjo zdaj obljublja.
Kdaj so bila zemljišča v Kleku dejansko kupljena?
V videoposnetku Franc Škufca zatrjuje, da je njegova ekipa do leta 2018 odkupila vsa zemljišča z namenom njihove javne uporabe. Občina takšni časovnici nasprotuje in opozarja, da so se posamezni nakupi zaključili šele več let pozneje.
Občino smo vprašali, kdaj so bili nakupi zemljišč dejansko zaključeni in ali držijo navedbe, da je bilo vse potrebno zemljišče pridobljeno že do leta 2018.
Odgovor Občine Žužemberk:
»Navedba ne drži, saj se je prodaja oziroma nakup zemljišč lastnikov, ki živijo v Ameriki, dokončno izvedla v letu 2021, čeprav je bila pogodba podpisana že v letu 2018, parcela lastnikov Mamič pa se je kupila v letu 2021.
Pri kupoprodaji slednje parcele pa je prodajalec tudi potožil, kako se je pod županovanjem Franca Škufce z nekimi postopanji preko nekoga poskušalo priti do njihove parcele, zaradi česar so izgubili zaupanje v Franca Škufco.«
Razlika med podpisom pogodbe in dokončanjem nakupa je pri takšnih trditvah pomembna. Če so bili posamezni posli zaključeni šele leta 2021, potem trditev, da so bila vsa zemljišča odkupljena že do leta 2018, ne ustreza časovnici, ki jo navaja občina. Za popolno rekonstrukcijo lastništva so sicer odločilni podatki o posameznih pravnih poslih in zemljiškoknjižnih vpisih.
Občina ob tem navaja tudi očitek, povezan s pridobivanjem parcele družine Mamič. Gre za opis izjave prodajalca, kot jo povzema občina, ne za ugotovitev pristojnega organa o morebitnem nepravilnem ravnanju. Pomembno pa je, da občina s tem opozarja na zaplete pri pridobivanju zemljišč, ki jih v Škufčevi predstavitvi ni.
Kaj je bilo na Kleku predvideno leta 2018? Na grafiki tudi velika parkirišča
Vprašanje namembnosti zemljišč je tesno povezano z nekdanjimi načrti za območje. Občina opozarja, da je bila v dokumentaciji iz leta 2018 predvidena tudi ureditev večjih parkirišč za avtobuse, in se sprašuje, komu bi bila takšna ureditev namenjena.
Občino smo vprašali, kaj je bilo na območju Kleka predvideno v času prejšnjega vodstva in ali je bila lokacija ponujena tudi za gradnjo gasilskega doma.
Odgovor Občine Žužemberk:
»Franc Škufca ni pojasnil, za koga so bila namenjena velika parkirišča za avtobuse v Kleku, kar je razvidno iz grafike leta 2018. Ali je bil to zares interes občanov?
Neizpodbitno dejstvo pa je, da je župan Jože Papež žužemberškim gasilcem trikrat ponudil parcele v Kleku za namen gasilskega doma in je bil vsakokrat zavrnjen z izgovorom, da ovinki predstavljajo oviro in izgubo v odzivnem času, da se lahko nesreča zgodi v ovinkih in ne bodo imeli dostopa do kraja.«
Priložena grafična dokumentacija prikazuje načrtovane platoje, dostopne površine in parkirno ureditev ob območju nekdanjega kamnoloma. Na njej so označene tudi sanacija brežin, območje zbirno-reciklažnega centra ter posamezne prometne površine. Sama grafika ne razkriva vseh razlogov za načrtovano ureditev, zato je vprašanje, komu bi bila parkirišča namenjena, smiselno nasloviti tudi na nekdanjega župana oziroma izdelovalca takratnih načrtov.
Občina pri tem poudarja, da Klek ni bil brez možnosti javne uporabe. Po njenih navedbah je župan Papež gasilcem kar trikrat ponudil zemljišča za gradnjo gasilskega doma, vendar lokacija ni bila sprejeta zaradi pomislekov o prometnem dostopu in odzivnem času. Pri gasilskem domu je prav dostopnost ključna, saj mora biti zagotovljen čim hitrejši in varen izvoz intervencijskih vozil.
Je občina res prodala večino Kleka za dva evra na kvadratni meter?
Eden najodmevnejših očitkov iz Škufčevega videoposnetka se nanaša na prodajo zemljišč. Nekdanji župan trdi, da je novo vodstvo večino območja prodalo zasebnemu podjetju po približno dva evra za kvadratni meter.
Občina takšni predstavitvi nasprotuje. Poudarja, da ni šlo za večino zemljišč v poslovni coni, temveč predvsem za degradirano brežino nekdanjega kamnoloma, ki jo je bilo treba sanirati, ter pas zemljišča ob zbirno-reciklažnem centru.
Občino smo vprašali, katera zemljišča so bila dejansko prodana, kako je bila določena cena in kakšen je bil izid postopka, povezanega z očitki o cenitvi.
Odgovor Občine Žužemberk:
»Ne gre za večino zemlje, ampak gre za brežino, ki je Franc Škufca ni saniral, niti se ni za to zavzemal, ter pas ob ZRC-ju.
Cena, ki je bila postavljena na dražbi, je bila določena s strani cenilca, ki ga je Darko Pucelj prijavil zaradi ponareditve cenilnega poročila, tožilstvo pa je Pucljevo naznanitev zavrglo in potrdilo pravilno postavljeno ceno.«
Pri prodaji ni šlo samo za kupnino, ampak tudi za sanacijo brežine
Pri razumevanju prodaje je bistveno, kakšna zemljišča so bila predmet posla. Nekdanji kamnolom ni enakovreden urejeni gradbeni parceli, na kateri so že zagotovljeni dostopi, komunalni priključki in drugi pogoji za gradnjo. Degradirano območje lahko zahteva obsežna sanacijska dela, katerih stroški bistveno vplivajo na ekonomsko vrednost zemljišča.
Občina je že maja 2024 v javnem pojasnilu o sklepih zbora občanov navedla, da je bilo zemljišče prodano podjetju Eltim, ki je prevzelo tudi obveznost sanacije brežine. Po občinskem izračunu je skupna ekonomska vrednost posla, če se upošteva tudi 700.000 evrov vredna sanacijska obveznost, znašala 758.720 evrov.
Občina je tedaj izračunala, da tako ovrednotena prodaja pomeni 25,84 evra na kvadratni meter, medtem ko je bila povprečna nakupna cena teh zemljišč približno 1,60 evra na kvadratni meter. Gre za občinsko predstavitev skupne vrednosti posla, ne za trditev, da je kupec celoten znesek plačal kot denarno kupnino.
Pomembno je tudi, da je občina v pojasnilu opozorila na nakup degradiranega zemljišča od podjetja Vinet v času Škufčevega županovanja. Po njenem stališču takratna pogodba ni zagotovila, da bi prodajalec prevzel stroške potrebne sanacije, razen v primeru inšpekcijske odločbe, ki pa ni bila izdana. Strošek sanacije je tako ostal vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti pri nadaljnjem razvoju cone.
Tožilstvo zavrglo naznanilo zaradi domnevno ponarejene cenitve
Očitki glede cenitve so dobili tudi uradni epilog. Darko Pucelj je zoper cenilca Alojza Boha podal naznanilo zaradi suma kaznivega dejanja ponarejanja listin. O zadevi je odločalo Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu, ki je 26. maja 2026 izdalo sklep št. NM-Kt/21260/2024/MH.
Tožilstvo je naznanilo zavrglo, ker po pregledu spisovne dokumentacije in preverjanju očitkov ni ugotovilo utemeljenega suma, da bi cenilec storil naznanjeno kaznivo dejanje.
V obrazložitvi je posebej pomembno pojasnilo o vrsti zemljišč. Cenilec je navedel, da je ocenjeval degradirano območje z navoženimi gradbenimi odpadki in drugimi nasipnimi materiali. Če bi šlo za razparcelirane in komunalno opremljene gradbene parcele z urejenimi dostopi in priključki, bi bila podlaga za vrednotenje drugačna.
Tožilstvo je preverilo tudi očitke glede parcel št. 366/136 in 366/122, ki sta po cenilčevem pojasnilu zaradi tipkarske napake izpadli iz besedilnega dela poročila, čeprav sta bili pri cenitvi upoštevani. Obravnavalo je še očitek o podatku iz evidence GURS, ki se je nanašal na starejši prodajni posel in je vključeval tudi nepremičnino zunaj Poslovne cone Klek.
Sklep tožilstva ne pomeni sodne potrditve tržne cene ali neodvisne presoje vseh ekonomskih vidikov prodaje. Pomeni pa, da pristojno tožilstvo v preverjenih očitkih ni našlo utemeljenega suma kaznivega dejanja ponarejanja listin. To je pomembna okoliščina, ki je pri javni razpravi o domnevno sporni cenitvi ni mogoče prezreti.
Sežigalnica na Kleku? Prostorski akt je nastal v Škufčevem mandatu
Škufca v videoposnetku opozarja tudi na možnost predelovalnice odpadkov oziroma celo sežigalnice. Gre za občutljivo vprašanje, saj lahko takšne dejavnosti povzročajo pomisleke prebivalcev glede okolja, prometa in kakovosti življenja.
Toda pri razpravi o tem, kaj je na Kleku dovoljeno, je treba pogledati v čas nastanka veljavnih prostorskih podlag.
Občino smo vprašali, katere dejavnosti dovoljuje OPPN, ali je bila sežigalnica kdaj uradno predvidena in kdo je sprejel prostorski akt.
Odgovor Občine Žužemberk:
»Čeprav so bile govorice o sežigalnici vselej demantirane, Franc Škufca še vedno vztraja pri svojem ter vse skupaj (obvoznico, dom starejših in predelovalnico odpadkov meša s kamnolomom) meša med seboj.
Dejavnosti v Kleku so bile opredeljene že v letu 2016, ko je občino vodil Franc Škufca, Darko Pucelj pa je prav tako glasoval za zadevni OPPN, ki dovoljuje predelovalno dejavnost.«
Odlok iz leta 2016 podpisal Franc Škufca
Uradni list Republike Slovenije potrjuje, da je Občinski svet Občine Žužemberk 6. oktobra 2016 sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Klek. Odlok je bil objavljen 6. januarja 2017, podpisal pa ga je takratni župan Franc Škufca.
Povezava do odloka:
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Klek
Še pred tem je Škufca 22. februarja 2016 sprejel sklep o začetku priprave podrobnega prostorskega načrta. Že v tej fazi je bilo območje opredeljeno kot nekdanji kamnolom s čistilno napravo in zbirnim centrom za odpadke, načrtovanje pa je bilo usmerjeno v razvoj poslovnih in komunalnih dejavnosti.
Povezava do sklepa:
Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Poslovna cona Klek
Občina je maja 2024 v uradnem pojasnilu zapisala, da je bil OPPN sprejet brez glasu proti in da je že takrat med dovoljenimi dejavnostmi omogočal tudi gradnjo objektov za predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov. To je pomembno razlikovanje: predelava nenevarnih gradbenih odpadkov ni isto kot sežiganje odpadkov, zato obeh dejavnosti ni mogoče samodejno enačiti.
Prav tako iz dejstva, da prostorski akt dopušča določeno dejavnost, še ne izhaja, da je za konkreten objekt že izdano gradbeno ali okoljevarstveno dovoljenje. Za presojo posameznega projekta so pomembni njegova dejanska vsebina, dovoljenja in predpisani okoljski pogoji.
Ključna zgodovinska okoliščina pa ostaja: prostorska ureditev Kleka kot poslovne cone ni nastala po prihodu Jožeta Papeža na županski položaj. Njene temeljne podlage so bile sprejete že v času njegovega predhodnika.
Očitek o zasebnem dobičku: Občina odpira vprašanje nekdanjih avtobusnih prevozov
V videoposnetku Franc Škufca uporabi tudi očitek, da naj bi bil zasebni dobiček postavljen pred javno dobro. Občina mu odgovarja s primerom organizacije in zaračunavanja avtobusnih prevozov v času njegovega županovanja.
Občino smo vprašali, kako odgovarja na očitek o prevladi zasebnih koristi in kako so bili v preteklosti organizirani posamezni šolski oziroma občinski avtobusni prevozi.
Odgovor Občine Žužemberk:
»Na tem mestu je potrebno opomniti, da je Franc Škufca v času svojega županovanja pri opravljanju avtobusnih prevozov za občino vsako posamezno vožnjo (kot so npr. izleti, prevozi za šolo v naravi, drugi prevozi v času izvajanja pouka) posebej zaračunaval otrokom oziroma staršem.
Več kot očitno si takšen sistem zelo želi vzpostaviti nazaj. Oziroma kako je bilo pa takrat glede profita posameznika pred javnim dobrim?«
Gre za neposreden očitek občine glede nekdanjega načina obračunavanja prevozov. Pri tem je treba ločiti med rednimi šolskimi prevozi, ki jih urejajo posebna pravila, in dodatnimi prevozi za izlete, šole v naravi ter druge dejavnosti. Občina svoje navedbe povezuje prav s slednjimi.
Za celovito presojo bi bili pomembni takratne pogodbe, ceniki in način financiranja posameznih prevozov. Občinski odgovor pa kaže, da se polemika o javnem interesu ne omejuje zgolj na zemljišča v Kleku, temveč se dotika tudi preteklih občinskih poslov.
Je razvoj Žužemberka res blokiran? Občina našteva več kot 40 kilometrov obnovljenih cest
Med najostrejšimi trditvami iz Škufčevega videoposnetka je očitek o blokiranju razvoja Žužemberka. Toda za presojo takšne trditve je treba pogledati tudi dejanske občinske investicije, ne le spora glede ene poslovne cone.
Občino smo vprašali, katere pomembnejše infrastrukturne in druge projekte je izvedla v času županovanja Jožeta Papeža ter koliko cest je bilo obnovljenih.
Odgovor Občine Žužemberk:
»V času županovanja Jožeta Papeža se je prenovilo preko 40 km cest in izvedlo naslednje konkretne investicije: cesta Dolga vas, cesta Zafara–Trebča vas, cesta skozi Srednji Lipovec, cesta na Podlipo, ceste v Velikem Lipovcu z vodovodom, ceste Gornjega in Spodnjega Ajdovca z ureditvijo vodovoda, državna cesta skozi Dvor, cesta na Vinkov vrh, cesta Jama–Stavča vas, urejanje državnih cest, ureditev vasi Žvirče, ureditev kanalizacije na Dvoru in Mačkovcu, cesta na Dom Frata, vzpostavitev Obrtne cone Jama, sanacije šolskih stavb, urejanje igrišča pri OŠ Žužemberk, izgradnja garaže pri vrtcu, prenova zdravstvene postaje, statično saniranje gradu z umestitvijo sanitarij, ureditev kompleksa Auerspergove železarne na Dvoru, nakup traktorja s komunalno mehanizacijo za boljšo ureditev cest …
To je samo nekaj izvedenih investicij, za katere Franc Škufca meni, da blokirajo razvoj.«
Razvoj občine ni omejen na eno poslovno cono
Seznam občinskih investicij zajema več različnih področij, od cest in vodovodov do kanalizacije, šolskih objektov, zdravstva, športne infrastrukture in kulturne dediščine. Občina navaja, da je bilo v Papeževem mandatu prenovljenih več kot 40 kilometrov cest, pri čemer izpostavlja tako večje povezave kot posege v posameznih vaseh.
Pomemben del naložb predstavlja komunalna infrastruktura. Urejanje vodovodov v Velikem Lipovcu ter Gornjem in Spodnjem Ajdovcu, kanalizacije na Dvoru in Mačkovcu ter cestnih povezav neposredno vpliva na vsakodnevne razmere prebivalcev. Takšne investicije so pogosto manj opazne od velikih napovedanih projektov, vendar so pomembne za delovanje in razvoj občine.
Občina med projekti navaja tudi vzpostavitev Obrtne cone Jama, prenovo zdravstvene postaje, sanacije šolskih stavb in ureditev športnih površin pri osnovni šoli. Pri slednjem projektu so bila v letu 2026 že začeta dela, za katera je bilo izvedeno javno naročilo. Gre za naložbo, ki bo izboljšala pogoje za športno vzgojo in rekreacijo.
Posebno mesto imajo tudi posegi v žužemberški grad in kompleks Auerspergove železarne na Dvoru. Takšni projekti poleg ohranjanja kulturne dediščine odpirajo možnosti za nadaljnji turistični razvoj. Navedeni seznam sicer predstavlja podatke občine; za natančno finančno in izvedbeno bilanco celotnega mandata bi bilo treba pregledati še zaključne račune in projektno dokumentacijo posameznih naložb.
Toda trditev, da je razvoj občine preprosto obstal, je ob tako obsežnem seznamu konkretnih projektov treba presojati v širšem kontekstu. Klek je pomembno razvojno vprašanje, ni pa edino merilo občinskega dela.
»Vrnili bomo Klek ljudem« – toda kaj konkretno naj bi tam nastalo?
Franc Škufca v zaključku videoposnetka napoveduje, da bo njegova politična lista območje Kleka vrnila ljudem in uresničila začrtane projekte. Občina ob tem odpira vprašanje, kateri projekti so dejansko mišljeni in ali bi se območje znova urejalo po nekdanjih načrtih.
Občino smo vprašali, kakšne so trenutno dovoljene dejavnosti na Kleku in kaj bi bilo potrebno za morebitno drugačno uporabo območja.
Odgovor Občine Žužemberk:
»Kateri so začrtani projekti? Se bo nazaj v Klek umeščalo parkirišče za avtobuse?«
To vprašanje odpira bistvo celotne razprave. Izraz vrniti območje ljudem lahko pomeni zelo različne stvari, od javnih površin in občinskih objektov do spremembe namenske rabe ali odkupa zasebnih zemljišč. Vsaka od teh možnosti pa ima drugačne pravne, prostorske in finančne posledice.
Na Kleku danes veljajo prostorski akti, ki so bili v osnovi sprejeti leta 2016. Če bi občina želela območje bistveno drugače urediti, bi bilo treba preveriti možnosti sprememb teh aktov, lastništvo posameznih parcel, stroške morebitnih odkupov in obveznosti, ki že izhajajo iz obstoječih pogodb.
Obljuba o novi ureditvi zato sama po sebi še ne odgovarja na vprašanje, kako bi bila izvedena. Za javno presojo so pomembni konkretni projekti, predvidene lokacije, finančne ocene in časovnica, ne zgolj splošna napoved drugačne prihodnosti.
Klek med preteklimi odločitvami in prihodnjimi obljubami
Razprava o Kleku razkriva, kako pomembno je pri političnih očitkih poznati celotno časovnico odločitev. Prostorske podlage za poslovno cono so nastale v času Franca Škufce. Nakupi zemljišč so se po navedbah občine nadaljevali tudi po letu 2018. Poznejša prodaja dela degradiranega območja je bila povezana z obveznostjo sanacije brežine, očitke o domnevno ponarejeni cenitvi pa je obravnavalo in zavrglo državno tožilstvo.
Obljube o obvoznici in domu starejših občanov je treba presojati glede na dejansko prostorsko ureditev, pristojnosti in razpoložljiva sredstva. Primer tretje razvojne osi proti Beli krajini kaže, da lahko od prve uradne pobude do začetka gradnje državne ceste mine več desetletij, tudi kadar gre za dolgo načrtovan in regionalno pomemben projekt.
Občina Žužemberk medtem odgovarja s seznamom investicij, za katere navaja, da so bile izvedene oziroma začete v mandatu Jožeta Papeža. Med njimi so cestne in komunalne ureditve, vlaganja v šolske in zdravstvene objekte, športne površine ter kulturno dediščino.
Klek ostaja pomembno vprašanje prihodnjega razvoja Žužemberka. Toda razprava o njem je lahko verodostojna le, če vključuje tudi odločitve iz preteklih mandatov, vsebino veljavnih prostorskih aktov, dejansko stanje zemljišč in dokumentirane postopke. Prav ti podatki omogočajo razlikovanje med političnimi obljubami in projekti, za katere že obstajajo pogoji za izvedbo.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
