Na nedavni novinarski konferenci je vodja sektorja za nove jedrske objekte, Miha Planinc, razkril, da bi lahko v Krškem zgradili jedrsko elektrarno z manjšimi prilagoditvami. Westinghouse in EDF, oba potencialna dobavitelja, sta potrdila izvedljivost projekta, ki bi zahteval dvig objekta nad poplavno koto, da bi se izognili gradnji nasipov. Potresna varnost je zagotovljena z minimalnimi prilagoditvami, ki ne bi presegle predvidenih stroškov.
Predvideno je, da bo elektrarna delovala 80 let, kar je več, kot je trenutno standard v svetu. Hladilni stolp, visok med 180 in 195 metrov, bi deloval na naravni vlek, kar pomeni, da za delovanje ne potrebuje elektrike.
Časovnica in izzivi projekta
Odločitev o gradnji naj bi bila sprejeta do leta 2028, pridobitev gradbenega dovoljenja pa je predvidena do leta 2032. Poskusno obratovanje bi se lahko začelo konec leta 2039 ali v letu 2040. Pripravljalna dela, ki vključujejo ureditev infrastrukture in namestitve delavcev, bodo potekala že pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
Nezanesljivost in tveganja projekta
Na vprašanje o tveganju, da bi se po izkopu gradbene jame projekt ustavil, je generalni direktor Dejan Paravan pojasnil, da je pri takšnih projektih običajno pridobiti gradbeno dovoljenje pred izbiro dobavitelja. Vendar pa so pri tem projektu možni potopljeni stroški, če se gradnja ne bi nadaljevala. Paravan je izpostavil avstrijsko izkušnjo, kjer je nedokončana elektrarna postala betonski spomenik.
Raziskovanje malih modularnih reaktorjev
Bruno Glaser, poslovni direktor GEN Energije, je pojasnil, da vzporedno poteka tudi študija o malih modularnih reaktorjih, kjer pridobivajo informacije iz najbolj razvitih rešitev in naročajo študijo možnih lokacij v Sloveniji. Finsko podjetje Fortum je pripravilo obsežno poročilo o varnosti lokacije, ki bo še dopolnjeno in postalo končno poročilo o varnosti lokacije.
Ekonomika projekta in ključne razlike v ocenah
Na konferenci so predstavili tudi študije ekonomike projekta. Po podatkih Mladih za podnebno pravičnost (MZPP) bi morala cena elektrike znašati vsaj 107 evrov na megavatno uro, da bi projekt bil dobičkonosen. Lastna študija Gen Energije pa ocenjuje, da je potrebna cena 70,2 evra na megavatno uro. Ključna razhajanja se pojavljajo v ocenah stroškov kapitala. Paravan je poudaril, da so stroški kapitala pri državnih projektih nižji, saj država prevzema tveganje z zagotavljanjem garancij ali kapitala.
Finančna uspešnost in vpliv na cene elektrike
Gen Energija je lansko leto ustvarila 186 milijonov evrov dobička, od tega je bila polovica namenjena državnemu holdingu, preostali del pa za blaženje visokih cen elektrike. Paravan je poudaril, da so cene elektrike za gospodinjstva v Sloveniji nižje kot v Avstriji in Italiji, vendar višje kot na Madžarskem, kjer vodijo posebno politiko za gospodinjstva. Pri poslovnih odjemalcih so cene konkurenčne v primerjavi z drugimi državami v regiji.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
