Slovenija se sooča z resnim izzivom na področju bralne pismenosti med otroki. Po raziskavi PIRLS 2021 so slovenski četrtošolci prvič po dveh desetletjih dosegli nižje rezultate. Strokovnjaki opozarjajo na potrebo po skupnem naporu družine, šole in države za izboljšanje stanja.
PIRLS 2021: Opozorilni signal po dveh desetletjih
Raziskava PIRLS, ki vsaka pet let meri bralno pismenost četrtošolcev, je v letu 2021 pokazala, da so slovenski učenci dosegli 520 točk, kar pomeni vrnitev na raven iz leta 2006. Dr. Eva M. Klemenčič iz Pedagoškega inštituta je poudarila, da gre za pomemben preobrat po dolgem obdobju rasti.
»Upad je bil precejšen, naši četrtošolci so bili tam, kjer so bili pred petnajstimi leti,« je povedala dr. Klemenčič.
Padec delno pripisujejo zaprtju šol med epidemijo covida-19, širši družbeni kontekst pa igra ključno vlogo. Ugotovljeno je bilo, da starši sodelujočih učencev kažejo vse slabši odnos do branja, kar negativno vpliva na bralne navade otrok.
Bralne navade otrok: samo 27 minut branja na dan
Podatki raziskave Mediji in osnovnošolski otroci (MiPi, 2023) kažejo, da osnovnošolci berejo povprečno le 26 minut na dan. To je premalo za ohranjanje tekočnosti branja in besednega zaklada, še posebej ob poplavi digitalnih vsebin.
Čeprav se količina branja med razredi razlikuje, je trend jasen: branje izgublja tekmo z digitalnimi platformami. Otroci raje posegajo po videih in družbenih omrežjih, kar negativno vpliva na razumevanje prebranega, osvajanje nove snovi in razvoj mišljenja.
Zakaj je upad tako nevaren? Branje kot temelj znanja
Četrti razred je ključen trenutek v šolski poti, ko otroci prehajajo iz učenja branja v branje za učenje. Slaba bralna pismenost vodi v težave pri razumevanju učnih vsebin, kar vpliva na motivacijo in napredek.
Dr. Klemenčič poudarja: »Bralna pismenost je temelj vseh drugih znanj.«
Če otrok slabše razume pisna navodila, težje sledi nalogam in izgublja motivacijo. Branje neposredno vpliva na razvoj mišljenja, domišljije in kritičnega vrednotenja informacij.
Vloga doma v razvoju bralne pismenosti
Bralne spretnosti se ne oblikujejo le v šoli. Raziskave kažejo, da je domače okolje ključno. PIRLS ugotavlja, da so otroci iz domov z razvitim odnosom do branja uspešnejši pri bralni pismenosti. Pogosto branje staršev otrokom in pozitiven odnos do knjig igrajo pomembno vlogo.
Klemenčič izpostavlja povezavo med bralno pismenostjo in zgodnjim srečanjem z učenjem jezika. Bralna pismenost je tako izobraževalni kot tudi socialni in kulturni proces.
Položaj najmlajših otrok
Za prve tri razrede v Sloveniji ni obsežnih statistik o bralni pismenosti. Pedagoški inštitut leta 2021 ugotavlja, da ob vstopu v prvi razred 60 % otrok še ne bere besed, kar kaže na različno opismenjenost.
Raziskava bralne samopodobe tretješolcev razkriva, da otroci z bralnimi težavami pogosto izgubijo samozavest, kar vodi v izogibanje branju.
Iskanje rešitev: skupni napor družbe
Izboljšanje bralne pismenosti zahteva skupen napor. Doma se oblikuje odnos do branja, šola nadgradi osnovne spretnosti, država pa z ustreznimi politikami omogoča dostop do kakovostnega branja. Nacionalni svet za bralno pismenost je oblikoval sistemske rešitve na več ravneh.
Klemenčič opozarja na pomen raziskovanja branja na zaslonih, saj današnji otroci več berejo digitalno. Razumevanje vpliva digitalnih vsebin na bralne spretnosti je ključno.
Prihodnost bralne pismenosti: kaj nas čaka leta 2026?
Slovenija je dolgo veljala za narod knjige, a ta identiteta ni samoumevna. Potrebno je ponovno navdušenje nad branjem. Izidi naslednjega cikla PIRLS 2026 bodo pokazali, ali so se posledice epidemije ohranile.
Bralna kultura se lahko ponovno vzpostavi, če jo skupaj negujemo – doma, v šolah in v širši družbi.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
