Najnovejša razkritja iz Splošne bolnišnice Novo mesto, kjer je izredni strokovni nadzor pokazal na domnevno sistematično preusmerjanje pacientov iz javnih čakalnih vrst v zasebne ordinacije, o katerem smo danes že poročali, so dvignila veliko prahu.
Ta primer ne predstavlja le posamezne anomalije, ampak razkriva dolgoletne sistemske probleme, ki so omogočili, da se je med javnim zdravstvom in zasebnimi interesi oblikoval prostor, kjer je pacient postal žrtev, sistem pa orodje za ustvarjanje dobička. Ortoped Gregor Kavčič je s svojim delovanjem postal simbol širšega problema, ki ga je dolga leta podpiral neustrezno urejen zdravstveni sistem.
Preteklost in ponovna prisotnost ortopeda Gregorja Kavčiča
Ime Gregorja Kavčiča je v slovenskem zdravstvenem sistemu že dolgo poznano. Pred leti je bil pravnomočno obsojen zaradi prejemanja podkupnin v višini več kot sto tisoč evrov, kar naj bi mu omogočilo preferenčno naročanje medicinskega materiala v javni bolnišnici. Prvotna sodba mu je določila tri leta zapora, vendar je višje sodišče odločitev razveljavilo in poslalo v ponovno sojenje, kjer pa je primer nato zaradi počasnosti postopkov zastaral.
V normalno delujočem sistemu bi to pomenilo konec njegove kariere v javnem zdravstvu. Vendar pa je Kavčič še naprej deloval v sistemu, kar razkriva resne pomanjkljivosti v nadzoru in zakonodaji, ki niso preprečile njegovega povratka.
Mehanizem domnevnega preusmerjanja pacientov
Izredni strokovni nadzor je v novomeški bolnišnici razkril, kako naj bi Kavčič vzdrževal dolge čakalne vrste v javni bolnišnici, medtem ko je pacientom ponujal hitrejše operacije v zasebnem okolju, kjer je deloval v okviru koncesijske dejavnosti.
Pacienti so to možnost pogosto videli kot edino realno priložnost za hitrejše zdravljenje, hkrati pa so ostali na čakalnih seznamih javnega sistema. Ta praksa predstavlja klasičen primer izčrpavanja javnega zdravstva, kjer javni sektor nosi težje primere, zasebni pa prevzema lažje in bolj dobičkonosne posege.
Posledice so dvojne: finančna korist za posameznika in kolaps javnega sistema, pri čemer so največje žrtve pacienti, ki izgubljajo dragocen čas in zaupanje v sistem.
Prejšnji sistem in njegova zapuščina
Takšna zloraba ni mogla nastati v urejenem zdravstvenem sistemu. Razvila se je v okolju, kjer so se javne in zasebne dejavnosti prepletale brez jasnih meja, nadzora in preglednosti.
Prejšnja vlada je imela priložnost, da vzpostavi zakonske mehanizme za preprečevanje takšnih praks, vendar tega ni storila. Manjkali so ukrepi za urejanje evidenc zdravniških delovnih mest, obvezno razmejevanje med javnim in zasebnim delom, okrepljen nadzor nad koncesionarskimi praksami ter preglednost čakalnih seznamov.
V takem okolju je bilo enostavno manipulirati z obveznostmi, preusmerjati paciente in ustvarjati navidezno prenatrpanost oddelkov, obenem pa graditi zasebno prakso.
Odziv aktualne vlade in nove zakonodajne spremembe
Na razkritja iz novomeške bolnišnice je vlada hitro in odločno reagirala. Predsednik vlade dr. Robert Golob je javno poudaril, da ugotovitve nadzora razkrivajo organizirano izčrpavanje javnega zdravstvenega sistema in grobo izkoriščanje zaupanja bolnikov.
Pojasnil je, da je novela Zakona o zdravstveni dejavnosti omogočila razkritje takšne prakse, saj prvič natančno razmejuje med javnim in zasebnim delom zdravnikov ter uvaja nadzor nad njihovimi zaposlitvenimi statusi. Golob je izpostavil, da zakonodaja preprečuje dvojne prakse, ki so rušile javni sistem, saj omogoča večjo preglednost, odgovornost in nadzor. Cilj vlade je vzpostaviti etičen zdravstveni sistem, kjer je pacient na prvem mestu, ne dobiček posameznika.
Izjava predsednika vlade dr. Roberta Goloba ob ugotovitvah izrednega strokovnega nadzora v Splošni bolnišnici Novo mesto
Krepitev javnega zdravstva je bila in ostaja ena ključnih prioritet te vlade. To je obljuba, ki smo jo dali ljudem.
Ugotovitve izrednega strokovnega nadzora v Splošni bolnišnici Novo mesto razkrivajo organizirano izčrpavanje javnega zdravstvenega sistema na način, ki ni le finančno škodljiv, temveč grobo izkorišča ranljivost in zaupanje bolnikov v javni zdravstveni sistem.
Ostro obsojam moralno zavržne prakse posameznikov, ki mečejo slabo luč na zdravnice, zdravnike in zdravstveno osebje, ki svoje delo opravljajo predano in z visoko mero integritete.
Po sprejemu novele Zakona o zdravstveni dejavnosti lahko takšne prakse končno prekinemo. Prvič: ta zakon jasno razmejuje javno od zasebnega zdravstva in končuje s škodljivimi dvojimi praksami, ki so desetletja šibile javni sistem. Drugič: omogoča boljšo preglednost nad tem, kje zdravniki opravljajo delo, kar je bilo ključno za razkritje te sprevržene prakse.
Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti pa postavlja temelje za pošten, pregleden in predvsem etičen zdravstveni sistem, kjer je na prvem mestu pacient in ne dobiček posameznika.
Javni zdravstveni sistem mora služiti skupnemu dobremu in ne pohlepu nekaterih posameznikov, ki na račun ranljivosti bolnikov kujejo svoj dobiček.
Prelomnica za slovenski zdravstveni sistem
Primer Gregorja Kavčiča ni le lokalna težava, temveč opozorilo na širšo problematiko, ki izhaja iz neurejene meje med javnim in zasebnim zdravstvom. Dolga leta so prejšnje vlade ignorirale problem, kar je omogočilo, da je sistem zdrsnil v stanje, kakršnemu smo priča danes.
Sedanja vlada pa si je zadala jasno nalogo postaviti meje in uporabiti zakonodajo za zaščito pacientov ter obnovitev javnega zdravstva. To je prvič po desetletjih, da se nepravilnosti ne zamolčijo, temveč razkrijejo in obravnavajo.
Primer iz Novomeške bolnišnice tako ni končna zgodba, temveč začetek nujne prenove. Le z jasnimi pravili, trdnim nadzorom in ničelno toleranco do zlorab bo mogoče vzpostaviti zdravstveni sistem, ki bo resnično služil ljudem.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
