Nova novela Zakona o financiranju občin, sprejeta marca letos, prinaša pomembne spremembe v dodeljevanju finančnih sredstev za občine z romskim prebivalstvom. Zakon, ki velja od leta 2021, je omogočal 25 občinam z romskim prebivalstvom, od tega enajstim v jugovzhodni Sloveniji, prejemanje dodatnih sredstev. Vendar so občine ta sredstva lahko porabljale tudi za projekte, ki niso neposredno povezani z romsko skupnostjo. Z novelo zakona pa je vlada uvedla nove pogoje za porabo teh sredstev, kar je povzročilo različne odzive med občinami.
Za leto 2025 je namenjenih 9,2 milijona evrov, za leto 2026 pa 9,7 milijona evrov. Ministrstvo za javno upravo (MJU) je pojasnilo, da imajo občine z romskimi naselji višje stroške zaradi uresničevanja zakonskih pravic romske skupnosti. Državna dotacija je tako dodatek k primerni porabi občin, ne pa izključni vir za potrebe romske skupnosti.
Denar bo po noveli zakona namenjen za prostorsko in komunalno urejanje romskih naselij, reševanje stanovanjskih problemov, izobraževalne in zaposlitvene programe ter kulturne dejavnosti. Spremenjen je tudi način izračuna sredstev, ki poleg števila prebivalcev upošteva še velikost občine in stopnjo njene razvitosti.
Škocjan in Semič med zmagovalci
Občina Škocjan, ki ima več kot 300 Romov med svojimi 3.400 prebivalci, bo po novem prejela skoraj 300.000 evrov, kar je več kot dvakratni znesek v primerjavi z letošnjim letom. Župan Jože Kapler je zadovoljen z novim načinom razdelitve sredstev, saj omogoča bolj stvarno izvajanje strategij za reševanje romske problematike do leta 2030.
Podobno bo občina Semič prihodnje leto prejela več kot 334.500 evrov, kar bo omogočilo izvedbo pomembnih projektov, kot je gradnja kanalizacije in čistilne naprave v romskem naselju Srednja vas. Županja Polona Kambič pa izraža skrb, kaj bo s financiranjem dolgoročnih projektov, saj bo kmalu urejena vsa infrastruktura v njihovih naseljih.
Krško, Brežice in Trebnje s finančnimi izzivi
Krško, Brežice in Trebnje bodo prejele manj sredstev kot letos. Mestna občina Krško bo prejela 220.000 evrov manj, kar je že vključeno v proračun za prihodnji dve leti. Župan Janez Kerin poudarja, da zmanjšanje sredstev otežuje izvedbo načrtovanih projektov.
Županja Mateja Povhe iz Trebnjega meni, da nova formula ne odraža dejanskih potreb na terenu. Brežice bodo prejele skoraj 30.000 evrov manj, kar po besedah župana Ivana Molana pomeni manj izvedenih projektov. Molan kritizira spremembe, ki po njegovem mnenju postavljajo vse na glavo, in predlaga, naj država neposredno ureja infrastrukturne projekte.
Prihodnji koraki in izzivi
Občine morajo prvo poročilo o porabi sredstev predložiti Uradu za narodnosti do marca 2026. Na podlagi tega bo vlada določila višino sredstev za posamezno občino. Spremembe v zakonodaji prinašajo nove izzive za občine, ki se morajo prilagoditi novim pravilom financiranja in zagotoviti, da bodo sredstva učinkovito uporabljena za izboljšanje položaja romske skupnosti.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
