Simona Drenik Bavdek, varuhinja človekovih pravic, je na srečanju s Slovenskim združenjem za pomoč pri demenci Spominčica izpostavila sistemske pomanjkljivosti v oskrbi oseb z demenco. Opozorila je na nujnost dolgoročne kadrovske politike, izboljšanje koordinacije med sistemi ter razvoj negovalnih zmogljivosti. Po njenem mnenju je ključna dostopna, pravočasna in dostojanstvena obravnava teh oseb.
Po srečanju je Varuhinja v sporočilu za javnost izpostavila, da mnoge težave oseb z oviranostjo izvirajo iz neustreznega prevoda Konvencije o pravicah invalidov (KOPI), kar vodi do neizpolnjevanja teh pravic.
Pomen Konvencije in uskladitev zakonodaje
KOPI opredeljuje invalide kot “ljudi z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi”. Nacionalna zakonodaja pa temelji na pridobljenem statusu invalida, kar omogoča različne pravice, ki niso vedno usklajene s KOPI. Posledično imajo osebe z demenco težave pri pridobivanju statusa invalida in so prikrajšane za mnoge pravice.
Na srečanju so poudarili, da je ključno uskladiti nacionalno zakonodajo s KOPI in ustrezno prevesti konvencijo, da bi preprečili nesporazume. Varuhinja je opozorila tudi na nezadostno sistemsko urejenost, saj pogosto primanjkuje specializiranih programov, oddelkov in usposobljenega kadra.
“Osebe z demenco niso vedno ustrezno obravnavane glede svojih specifičnih potreb, kar lahko vpliva na njihovo varnost, dostojanstvo in kakovost življenja. Pogosto so med tistimi ranljivimi skupinami, ki so spregledane pri sprejemanju pomembnih odločitev. Svojci oseb z demenco pa nimajo dovolj podpore, razbremenilnih storitev in strokovnega vodenja,” je izpostavila Drenik Bavdek.
Sistemske pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu
Poleg tega se zdravstveni sistem sooča z dolgotrajnimi izzivi, ki najbolj prizadenejo ranljive skupine, vključno s starejšimi in osebami z demenco. Drenik Bavdek je poudarila, da dolge čakalne vrste lahko pri starejših in osebah z demenco povzročijo poslabšanje zdravstvenega stanja in izgubo funkcionalnosti. Pomanjkanje kapacitet po odpustu iz bolnišnic ustvarja dodatne pritiske na družine, slaba povezanost med zdravstvenim in socialnim sistemom pa povzroča vrzeli v oskrbi.
Težave duševnega zdravja
Težave pri dostopu do storitev na področju duševnega zdravja dodatno otežujejo položaj oseb z demenco. Varuhinja je izpostavila pomen Državnega preventivnega mehanizma, ki redno obiskuje lokacije odvzema prostosti, vključno z domovi in bolnišnicami, kjer so nastanjene osebe z demenco.
Predsednica Združenja Spominčica, Štefanija L. Zlobec, je poudarila, da je demenca ena najdražjih bolezni za družbo, za oskrbovalce oseb s to boleznijo pa predstavlja veliko breme. Po njenem mnenju bi moralo biti področje demence vključeno v vse nivoje in smeri izobraževanja na področju zdravstva.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
