Trenutni vpis na srednje šole razkriva pomembne trende, ki kažejo na pomanjkanje zanimanja za deficitarne poklice. Strokovni programi, kot so tehnika, gradbeništvo, strojništvo, elektrotehnika, gostinstvo, logistika ter zdravstvo in socialna oskrba, beležijo manjši interes, kljub dejanskim potrebam delodajalcev.
Prijave devetošolcev za šolsko leto 2026/2027 kažejo na nadaljevanje razkoraka med potrebami trga dela in izobraževalnimi izbirami mladih.
Vpliv pomanjkanja kvalificirane delovne sile
Pomanjkanje kvalificiranih delavcev in tehnikov je že zdaj resen problem, ki se bo ob trenutnih vpisnih trendih še poslabšal. Veliko izobraževalnih programov ne zapolni vseh razpisanih mest, kar je deloma posledica demografskih sprememb.
Pomembno je okrepiti privlačnost poklicnega izobraževanja z boljšim povezovanjem med šolami in gospodarstvom, promocijo uspešnih karier, sodobno opremo in možnostmi zaposlitve ter kariernega razvoja.
V nekaterih programih je manj interesa zaradi slabšega plačila, manj uglednega statusa v družbi in zahtevnih delovnih pogojev.
Strokovnjakinje s področja kariernega svetovanja na Zavodu RS za zaposlovanje, Daša Babič, Teja Hižman in mag. Julija Pirnat, poudarjajo, da je pomanjkanje elektroinštalaterjev še posebej izrazito.
Potrebujemo visoko izobražene kadre
Razvoj avtomatizacije, robotizacije in digitalizacije ter umetne inteligence sili trg dela k vse večji potrebi po visoko izobraženi delovni sili. To pomeni naraščajočo potrebo po visokošolsko in univerzitetno izobraženih strokovnjakih.
Raziskava Napovednik zaposlovanja, ki jo na ZRSZ izvajajo dvakrat letno, razkriva pomanjkanje delovne sile predvsem v zdravstvu, socialnem varstvu, izobraževanju in gostinskih dejavnostih. Poklici, za katere delodajalci najtežje najdejo ustrezne kadre, vključujejo voznike tovornjakov, varilce, prodajalce, kuharje, natakarje in čistilce. Več kot polovica delodajalcev pričakuje težave z iskanjem kadra tudi v prihodnjih petih letih.
Pogled v prihodnost
Koordinatorka projekta Platforma trga dela, Martina Rameša, napoveduje dolgotrajne težave zaradi staranja prebivalstva in manjše število mladih, ki vstopajo na trg dela.
Deficiti se bodo pojavili predvsem v zdravstvu, socialnem varstvu, izobraževanju in nekaterih tehničnih poklicih. Za zapolnitev vrzeli bodo potrebni ukrepi, kot so prilagoditev izobraževalnega sistema in ciljno zaposlovanje iz tujine.
Pri izbiri poklica je ključno, da mladi dobro poznajo svoje interese, sposobnosti in priložnosti na trgu dela. Zavod RS za zaposlovanje ponuja karierno informiranje in svetovanje, ki vključuje spoznavanje samega sebe, izobraževalnih programov in trga dela. To pomaga mladim pri sprejemanju informiranih odločitev o svoji prihodnosti.
Trendi na trgu dela
Po gospodarski krizi do leta 2020 je sledilo okrevanje, ki ga je pandemija začasno prekinila. Mladi, stari od 15 do 29 let, so se v zadnjem desetletju zaposlovali hitreje od povprečja, a so bili med prvimi, ki so jih delodajalci odpustili v kriznih časih.
V zadnjih letih je število brezposelnih mladih ponovno naraslo, vendar so v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležili več odjav zaradi zaposlitve.
Vpis v srednje šole razkriva ključne izzive, s katerimi se sooča trg dela. Pomanjkanje kvalificiranih delavcev in tehnikov ter potreba po visoko izobraženih kadrih poudarjajo nujnost prilagoditve izobraževalnega sistema in boljšega povezovanja z gospodarstvom.
Mladi se morajo pri izbiri poklica zavedati svojih interesov in priložnosti na trgu dela, pri čemer je karierno svetovanje neprecenljivo.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
