December je mesec, ko se finančne zavore pogosto sprostijo, kar potrjujejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije in druge raziskave. Koliko Slovenci v povprečju zapravimo za praznična darila? Koliko ljudi običajno obdarimo in kaj najraje podarjamo? Se znamo držati proračuna, ki si ga določimo za praznične nakupe?
Medtem ko trgovine konec leta cvetijo, kar so za 24ur Dejstva potrdili tudi v enem od ljubljanskih nakupovalnih središč, se pojavlja vprašanje, koliko nas res stane praznični duh.
Razcvet decembrskega nakupovanja
Trgovine v decembru beležijo znatno povečanje prodaje. Toni Pugelj, vodja ljubljanskega nakupovalnega centra Aleja, pravi:
“Če imamo v povprečju 400 tisoč obiskovalcev na mesec, se decembra približamo številki pol milijona.”
Statistični urad Republike Slovenije poroča, da so decembrski prihodki trgovin na drobno lani narasli za 12 odstotkov v primerjavi s povprečjem leta, vendar je to dva odstotka manj kot decembra 2023.
Praznični proračun: Kako ga učinkovito upravljati?
Po besedah Ane Vezovišek, strokovnjakinje za osebne finance, je ključno, da si določimo okviren proračun za praznične nakupe. Pravi:
“Vedno je dobro izhajati iz vprašanja, koliko imamo na voljo? Če govorimo o skupnem znesku 200 evrov za vse in potem teh 200 evrov razdelimo na število ljudi… Tudi če je to 10 evrov na osebo, nič hudega.”
Raziskava finančne svetovalne hiše na vzorcu 239 vprašanih je pokazala, da 43 odstotkov ljudi za darila po osebi zapravi med 20 in 50 evrov, 40 odstotkov do 20 evrov, manj kot 10 odstotkov med 50 in 100 evrov, le redki pa presežejo te vrednosti.
Tradicionalne in inovativne praznične navade
Nina Grilc, vplivnica in mama treh otrok, praznike preživlja v krogu ožje družine na domačem ranču. Kljub bolečini, ki jo nosi po izgubi moža Marka Grilca, se trudi ohraniti praznično vzdušje. Njihovo družinsko pravilo je, da za rojstne dneve podarjajo izkušnje, medtem ko za božič otrokom darila prinese Božiček.
Decembrska potrošnja v številkah
Decembra se prihodki trgovin z elektronskimi in gospodinjskimi napravami povečajo za več kot tretjino. Več zapravimo tudi za hrano, saj so bogato obložene mize sestavni del praznikov. Poleg gospodinjskih aparatov, telefonov in tablic so priljubljena darila tudi parfumi in kozmetični izdelki.
V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo pri nakupih neživilskih izdelkov pod povprečjem. Največjo razliko med decembrsko in povprečno mesečno prodajo beležijo na Češkem. Pri hrani in pijači smo v EU višje uvrščeni, a še vedno zapravimo manj od povprečja. Države, kot so Francija, Portugalska, Italija in Španija, slovijo po odlični kulinariki.
Psihološki vidik prazničnega obdarovanja
Psihologinja Andreja Poljanec pojasnjuje, da bistvo praznikov ni v trošenju:
“Samo z obdarovanjem, ki v teh mesecih res dobi brezmejne razsežnosti, ne prideš dobro skozi, čeprav darovanje samo po sebi ni napačno.”
Poudarja, da bi morali razmisliti o individualnih darilih ali doživetjih, ki resnično razveselijo.
Ključno je, da v prazničnem času ne podležemo potrošniški mrzlici, še posebej, če tega finančno ne zmoremo. Nina Grilc opozarja, da sreče v materialnih dobrinah ni, in dodaja, da mnogi v tej evforiji navidezne sreče ostanejo praznih rok.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
