Upokojenci sodijo med najbolj politično aktivne skupine prebivalstva. Statistike redno kažejo, da prav starejše generacije najbolj zvesto hodijo na volitve, zato ni presenetljivo, da vsaka politična stranka pred volitvami poudarja svojo skrb za dostojno starost. Vprašanje pa ni, kdo o upokojencih govori največ, temveč kdo je v zadnjih letih sprejel konkretne ukrepe.
Če pogledamo obdobje zadnjih treh let in pol, je jasno, da je aktualna vlada posegla v več ključnih področij, ki neposredno vplivajo na življenjski standard starejših.
Mandat vlade dr. Roberta Goloba se je začel v izjemno zahtevnih okoliščinah. Energetska kriza, ki je zajela celotno Evropo, je najprej zahtevala stabilizacijo gospodarstva, saj bi brez pomoči podjetjem posledice hitro občutili tudi zaposleni in upokojenci. Država je zagotovila subvencije na energetskem področju, da bi omilila rast stroškov. Nato so avgusta 2023 Slovenijo prizadele še uničujoče poplave, največja naravna nesreča v sodobni zgodovini države. Ponovno je bil potreben hiter odziv, tako za gospodarstvo kot za lokalne skupnosti in prebivalce.
Kljub tem izrednim razmeram je vlada v tem obdobju sprejela več ukrepov, ki neposredno izboljšujejo položaj upokojenk in upokojencev. Med najvidnejšimi so uskladitve pokojnin ter vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe, ki predstavlja enega največjih socialnih premikov v zadnjih desetletjih.
Višje pokojnine in takojšnji učinki
Pokojnine so se v zadnjem obdobju večkrat uskladile. Od danes so višje za 4,2 odstotka, kar pomeni konkretno izboljšanje za več sto tisoč upokojencev po vsej Sloveniji. Zagotovljena in vdovska pokojnina zdaj znašata 817,97 evra, od maja pa se bosta z dodatno enoodstotno uskladitvijo povzpeli na 826,15 evra. Takšna kombinacija redne in izredne uskladitve pomeni neposreden odgovor na rast življenjskih stroškov, ki najmočneje prizadene prav starejše.
Poleg uskladitev je bila sprejeta tudi pokojninska reforma, ki postopno zvišuje odmerni odstotek ter uvaja dodatne pravice. Med pomembnejšimi novostmi je uvedba stalne božičnice za upokojence, ki ni več enkratni ukrep, temveč trajna pravica. To pomeni večjo predvidljivost prihodkov in simbolno priznanje dolgoletnega dela generacij, ki so soustvarjale današnjo državo.
Premier Robert Golob je ob več priložnostih poudaril, da si vlada prizadeva za dostojno in varno starost, pri čemer ne gre le za kratkoročne korekcije, temveč za sistemske spremembe. V tem kontekstu so pokojnine le prvi steber širše socialne politike.
Dolgotrajna oskrba kot sistemski preboj
Ena najzahtevnejših reform tega mandata je bila vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe. O tem se je v Sloveniji razpravljalo več kot tri desetletja, a do celovite ureditve ni prišlo. Aktualna vlada je zakon sprejela in začela uvajati sistem, ki uvaja nove storitve na domu, denarne pravice, digitalno podporo (e-care) ter pravičnejši dostop do institucionalne oskrbe.
Posebej pomembna je omejitev stroškov za stanovalce domov za starejše, saj mesečni računi ne smejo preseči zagotovljene pokojnine za polno delovno dobo. To pomeni konkretno razbremenitev številnih družin, ki so se v preteklosti pogosto soočale z visokimi doplačili. Sistem dolgotrajne oskrbe naj bi postal tretji steber socialne varnosti, ob pokojninah in zdravstvenem zavarovanju.
Seveda implementacija prinaša izzive, zlasti kadrovske. Pomanjkanje zaposlenih v socialnovarstvenih poklicih ni slovenska posebnost, temveč evropski trend. A kljub temu je postavitev sistema pomemben korak, ki daje temelje za dolgoročno reševanje demografskih izzivov.
Socialna varnost kot politična odločitev
Upokojenci niso le številka v statistiki, temveč pomemben del družbe, ki s svojim znanjem, izkušnjami in prispevkom še vedno aktivno sooblikujejo skupnost. V zadnjih letih je bila socialna politika usmerjena v širitev pravic, uskladitev transferjev z inflacijo in večjo varnost starejših.
Prihajajoče volitve bodo zato za mnoge pomenile odločitev o nadaljevanju začrtane poti. Vladni zagovorniki poudarjajo, da so bili v tem mandatu sprejeti konkretni ukrepi – od dviga pokojnin do sistemske dolgotrajne oskrbe. Opozicija ponuja drugačne poglede in opozarja na fiskalne dileme, a dejstvo ostaja, da je bila socialna politika v zadnjih letih ena osrednjih prioritet.
Dostojna starost ni zgolj socialno vprašanje, temveč tudi vprašanje vrednot. V času starajočega se prebivalstva postaja skrb za starejše eden ključnih pokazateljev, v katero smer se razvija družba. Slovenija je v zadnjih letih naredila več korakov k sistemski ureditvi tega področja. Ali bo ta smer ohranjena in nadgrajena, pa bo odločitev volivk in volivcev.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
