V Novem mestu je prejšnji teden potekala redna letna skupščina Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki je letos minila v znamenju povezovanja občin za ohranjanje in razvoj mestnih središč. Dogodek je gostila Mestna občina Novo mesto.
Člani združenja so obravnavali poročilo o delu in finančno poročilo za leto 2025 ter potrdili program dela in finančni načrt za leto 2026. Skupščina je bila tudi priložnost za uradni sprejem Mestne občine Krško med članice Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ob tej priložnosti pa je zbrane nagovoril podžupan Krškega Dejan Žnideršič.
Osrednji poudarek letošnjega srečanja je bil podpis dogovora »Za življenje in razvoj mestnih središč«, ki predstavlja prvo uradno povezovanje treh stanovskih organizacij: Združenja mestnih občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Dokument so podpisali Gregor Macedoni v imenu Skupnosti občin Slovenije, Dejan Žnideršič v imenu Združenja mestnih občin Slovenije in Mateja Hafner Dolenc kot predstavnica Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Podpisniki poudarjajo, da se številna slovenska mestna jedra že desetletja soočajo s praznjenjem, odseljevanjem prebivalcev, zapiranjem trgovskih in storitvenih dejavnosti ter prenosom družbenega in gospodarskega dogajanja na mestna obrobja. Prav zaradi teh izzivov se je po njihovih besedah prvič pokazala potreba po enotnem, usklajenem in medsektorskem pristopu k revitalizaciji zgodovinskih jeder, ki so pomemben del identitete in družbenega življenja mest.
Dogovor, ki so ga podpisali predstavniki treh organizacij, predvideva okrepljeno sodelovanje pri pripravi projektov za oživljanje mestnih središč, skupno oblikovanje predlogov državnih ukrepov in sistemskih sprememb ter vzpostavljanje rednega dialoga z državnimi institucijami. Del dogovora je tudi namera po oblikovanju skupnega poziva vladi za ustanovitev horizontalne delovne skupine, ki bi se celovito ukvarjala z revitalizacijo mestnih jeder. Partnerji izpostavljajo tudi pomen vključevanja vsebin, povezanih z razvojem mestnih središč, v državne in evropske razvojne dokumente ter pomen prenosa dobrih praks med slovenskimi mesti.
Iz Mestne občine Novo mesto so po skupščini sporočili, da skupna zaveza podpisnikov izhaja iz potrebe po enotnem odzivu na težave sodobnih mest, kot so nepremičninske špekulacije, izguba identitete ter upad življenja v osrednjih predelih. Poudarili so, da je prišel čas za aktivno politiko, ki bo ustvarjala živa, živahna in prebivalcem prijazna mestna jedra. Novo povezovanje organizacij in občin po njihovih besedah predstavlja pomemben okvir za celovitejše in učinkovitejše načrtovanje ukrepov, s katerimi si lokalne skupnosti prizadevajo ponovno oživiti svoja zgodovinska središča.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
