V svoji najnovejši knjigi, On My Watch: Leading NATO in a Time of War, nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ponuja vpogled v dinamične in pogosto napete trenutke znotraj zavezništva med njegovim mandatom.
Knjiga, ki je nedavno izšla v angleškem jeziku, razkriva, kako se je Stoltenberg spopadal z geopolitičnimi izzivi, kot so ostri izpadi nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in zapleteni odnosi z ruskimi voditelji. V knjigi je tudi omenjena vloga Slovenije.
Trumpov pritisk na evropske zaveznice
Eden izmed najbolj dramatičnih trenutkov, ki jih Stoltenberg opisuje, je pogovor s Trumpom, ki je izrazil nezadovoljstvo zaradi nizkih obrambnih izdatkov evropskih članic. Trump je bil še posebej kritičen do Nemčije, ki je po njegovem mnenju namenjala premalo sredstev za obrambo.
“Nemčija namenja le en odstotek BDP za obrambo! To je šokantno!” naj bi Trump kričal v telefonskem pogovoru.
Stoltenberg je uspel pomiriti Trumpa z obljubo, da bo prepričal evropske članice k večjim naložbam v obrambo.
Povišanje obrambnih izdatkov
Na julijskem vrhu v Bruslju je Stoltenberg uspel doseči dogovor o dodatnih naložbah v višini 33 milijard dolarjev. Trump je na vrhu nadaljeval z izvajanjem pritiska na evropske zaveznice, pri čemer je javno našteval njihove prispevke.
“Belgija 0,9, Hrvaška 1,26, Estonija dva odstotka BDP. Hvala!” je dejal Trump, medtem ko je kritiziral tiste, ki so po njegovem mnenju prispevali premalo.
Stoltenbergova prizadevanja so končno obrodila sadove, saj so se članice Nata zavezale, da bodo do leta 2035 namenjale pet odstotkov BDP za obrambo.
Dialog z Rusijo
Stoltenberg v knjigi opisuje tudi svoje izkušnje s srečanji z ruskimi voditelji. Po njegovih besedah je bil Putin racionalen in osredotočen na rezultate, kar je omogočalo prijateljske pogovore. Stoltenberg je prepričan, da Rusija ni nepremagljiva, saj so največji notranji pretresi v državi nastopili po izgubljenih vojnah.
V neformalnem pogovoru z ruskim premierjem Dmitrijem Medvedjevom je Stoltenberg poudaril, da odprte meje med Rusi in Norvežani predstavljajo velik napredek.
Slovenija in Hrvaška v kontekstu ukrajinske krize
V knjigi se Stoltenberg dotakne tudi Ukrajine, pri čemer se pojavijo tudi reference na Slovenijo in Hrvaško. Ko je Stoltenberg ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu omenil rusko agresijo na vzhodno Ukrajino, je Lavrov odgovoril:
“O kakšni agresiji govorite? To so separatisti – kot Slovenci in Hrvati, ko so se odcepili od Jugoslavije. Ste bili proti Hrvaški in Sloveniji? Danes sta članici Nata.”
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
