Slovenci, ki radi raziskujemo svet, se bomo letos soočili z višjimi stroški za poletni oddih, predvsem na Hrvaškem. Hrvaška, že dolgo priljubljena destinacija slovenskih turistov, ki slovi kot cenovno zahtevnejša izbira, bo to poletje še dražja.
Vzroki za to so globalne narave – rast cen energije in gnojil zaradi vojne na Bližnjem vzhodu neposredno vpliva na turizem, saj se ti stroški odražajo v višjih cenah hrane, nastanitev, trajektov in drugih storitev.
Dražje poletne počitnice na Hrvaškem
Slovenski turisti se bodo morali pripraviti, da bo letošnji poletni oddih na hrvaški obali občutno bolj obremenil njihove denarnice. Če se situacija v Iranu ne izboljša, bi lahko pritiski zajeli celotno prehransko verigo. Čeprav trenutno ni resnih groženj glede pomanjkanja, bodo višje cene osnovnih živil in storitev kmalu postale očitne.
Globalni vplivi in lokalne posledice
Hrvaški analitiki opozarjajo, da bo rast cen energije in gnojil povzročila domino učinek: višji stroški proizvodnje bodo vplivali na cene hrane, ki bo dražja tako v trgovinah kot v restavracijah. Pridelovalci sadja in mlečni proizvajalci že čutijo pritisk, rast cen žit in osnovnih surovin pa bo vplivala na prehrambno industrijo. Čeprav nihče z gotovostjo ne more napovedati natančnih številk zvišanja cen, so podražitve neizogibne.
Napovedi hrvaških analitikov
Po mnenju hrvaških analitikov, vključno z Zvjezdano Blažić in Ivanom Malićem, bodo prvi znaki rasti cen vidni že v nekaj tednih, medtem ko bo polni učinek občuten v naslednjih treh do šestih mesecih. Posebej ranljivi so zelenjadarji, ki za ogrevanje rastlinjakov potrebujejo energijo, ter mlečni in mesni sektor, kjer se gnojila in energenti neposredno prenašajo v proizvodne stroške.
Nekateri hrvaški trgovci že imajo nove cenike, kar so opazili na hrvaški platformi Halo, inšpektor, potrošniki pa so ogorčeni. Cene svežega sadja in zelenjave so poskočile tudi do 20 odstotkov.
Možni scenariji in strategije
Če se konflikt kmalu konča in se, na primer, Hormuška ožina odpre do konca marca, bi potrošniki in kmetje še vedno čutili posledice, a bi bil učinek krajši in bolj nadzorovan. Kljub temu se bodo dodatni stroški verjetno prenesli na končne kupce. Cene zelenjave in sadja bi se lahko začele dvigovati že v naslednjem mesecu ali šestih tednih, medtem ko bo vpliv na mleko, meso in druga živila bolj razločen v treh do šestih mesecih.
Globalne zaloge žitaric so trenutno dobre, kar daje določeno varnost, a nadaljnji konflikti in energetski pritiski lahko hitro spremenijo situacijo. Na Hrvaškem sta sadje in zelenjava že dražja, vsesplošne podražitve pa pričakujejo že v prihodnjem mesecu. Analitiki opozarjajo, da scenarij hudih pomanjkanj ni verjeten, a visoke cene hrane so gotovo realnost. Evropska unija ima kapacitete za zagotovitev prehranske varnosti, kar je prednost tudi za Hrvaško in Slovenijo.
Prehranska veriga in potrošniki
Po besedah analitičarke Blažić se rast cen hrane ne bo zgodila nenadoma, temveč postopoma skozi celotno proizvodno verigo. Cene v trgovinah se bodo pokazale šele z nekajmesečnim zamikom, močnejši učinek pa je pričakovati v drugi polovici leta, predvsem proti tretjemu četrtletju, ko se višji stroški energije, gnojil in surovin odražajo v končnih cenah.
Akademik Ivo Grgić opozarja, da lahko potrošniki prilagajajo svojo potrošnjo: namesto dražjih proteinov bodo kupovali cenejša živila, zmanjšali druge izdatke in del denarja usmerili v prehrano.
Ivan Malić dodaja, da bi prve višje cene lahko zaznali pri oljnicah in žitih, kar se bo nato preneslo na pekarsko in prehrambno industrijo. Strokovnjaki opozarjajo, da je nujno preučiti nacionalne kmetijske politike, saj bi bila potrebna strategija, ki bi omogočila večjo samodovoljnost in stabilnost, če bi se konflikti nadaljevali.
Scenariji prihodnosti
Strokovnjaki so pripravili tri možne scenarije:
- Vojna se nadaljuje in eskalira: Nastopila bo nova svetovna kriza, recesija, motnje v oskrbi in velike podražitve hrane. Države bi morale aktivirati krizne politike in povečati domačo proizvodnjo. Hrana bo dražja, a lakota ni verjetna.
- Vojna ostaja lokalizirana, a vpliva na trg: Občasne motnje in podražitve bodo prisotne, globalna ekonomija pa se bo postopoma prilagodila. Cene se bodo povečale predvsem v državah, ki so močno odvisne od uvoza.
- Vojna se konča: Manjši dvigi cen bodo sledili, postopni povratek k normalnosti pa je pričakovati v treh do šestih mesecih. Ključno je preprečiti zlorabe tržne moči in vzpostaviti nadzor nad cenami.
Višje cene energentov se bodo prevalile na končnega kupca, zato je nujno preučiti nacionalne kmetijske politike in kombinirati agrarno z energetsko politiko, da bi se izognili težkim odločitvam, kot je izbira med ogrevanjem bolnišnic ali sejanjem pšenice.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
