Slovenija se tako kot večina evropskih držav sooča s hitro starajočim se prebivalstvom. Danes je približno petina prebivalcev starejših od 65 let, do leta 2050 pa naj bi ta delež narasel na skoraj tretjino. Zaradi tega postaja pokojninska politika eno ključnih področij javnih reform, saj bo treba v prihodnjih desetletjih zagotoviti stabilnost sistema in hkrati ohraniti dostojne pokojnine za upokojence.
Pokojninski sistem in priprave na starajočo se družbo
Pokojninski sistem v Sloveniji se v zadnjih letih postopno prilagaja demografskim spremembam. Največji izziv predstavlja razmerje med številom zaposlenih in številom upokojencev, ki se zaradi staranja prebivalstva spreminja.
Po podatkih iz gradiv o pokojninski politiki je danes v Sloveniji približno petina prebivalstva starejša od 65 let, do sredine stoletja pa naj bi ta delež narasel na približno 30 odstotkov. To pomeni, da bo v prihodnosti relativno manj zaposlenih prispevalo v pokojninsko blagajno, število prejemnikov pokojnin pa se bo povečevalo.
Pokojninska reforma kot ena ključnih reform
Zaradi teh trendov pokojninska reforma ostaja eno najpomembnejših področij javnih politik.
V zadnjih letih so bile pokojnine večkrat usklajene, predvsem zaradi ohranjanja kupne moči v obdobju visoke inflacije. Leta 2023 so se pokojnine zvišale za 5,2 odstotka, leto kasneje pa za 8,8 odstotka.
V letu 2024 je bila poleg redne februarske uskladitve uvedena tudi delna predčasna uskladitev že januarja, kar je pomenilo hitrejši dvig prejemkov za več kot pol milijona upokojencev.
Dodatni ukrepi za blaženje draginje
V času energetske krize in rasti življenjskih stroškov je država uvedla tudi več začasnih ukrepov za pomoč najbolj ranljivim skupinam.
Med njimi je bil energetski dodatek v višini 200 evrov za najbolj ogrožene upokojence, poleg tega pa so bili uvedeni tudi začasni dvigi prejemkov in dodatna izplačila ob koncu leta.
Ti ukrepi so bili namenjeni predvsem blaženju posledic rasti cen energije in osnovnih življenjskih potrebščin.
Zagotovljena pokojnina postopno raste
Pomemben element slovenskega pokojninskega sistema je tudi tako imenovana zagotovljena pokojnina, ki jo država zagotavlja zavarovancem z dopolnjeno polno pokojninsko dobo.
Ta znesek se je v zadnjih letih postopno zvišal:
-
leta 2019 je znašal približno 530 evrov,
-
leta 2024 več kot 748 evrov,
-
do leta 2026 pa naj bi dosegel približno 818 evrov.
Socialni položaj upokojencev
V Sloveniji je trenutno približno 533.000 prejemnikov pokojnin. Več kot polovica jih prejema pokojnino, nižjo od praga tveganja revščine za samsko osebo.
To pa ne pomeni nujno, da so vsi ti posamezniki dejansko revni. Na življenjski standard vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so lastništvo stanovanja, skupni dohodek gospodinjstva ali socialni transferji.
Poleg rednih pokojnin upokojenci prejemajo tudi letni dodatek oziroma regres ter zimski dodatek, ki sta zakonsko določena prejemka.
Posebna pozornost ranljivim skupinam
Analize kažejo, da so med najbolj ranljivimi skupinami predvsem samske upokojenke in invalidi v upokojenskih gospodinjstvih.
Zato so bile v zakonodaji uvedene nekatere spremembe. Ena pomembnejših je zagotovljena vdovska pokojnina, ki omogoča združevanje lastne in vdovske pokojnine do določenega zneska.
Spremenjen je bil tudi način izračuna pokojninske osnove za delovne invalide, ki so delali s krajšim delovnim časom, kar lahko v prihodnje pomeni višje pokojnine za to skupino.
Prilagoditev sistema starajoči se družbi
Cilj pokojninske reforme je postopno prilagoditi sistem demografskim spremembam. Med ključnimi elementi reforme so višja začetna odmera pokojnin, bolj predvidljivo usklajevanje ter ohranitev solidarnostnih mehanizmov, kot so najnižja pokojninska osnova in zagotovljeni minimalni zneski.
Pokojnine so neposredno povezane tudi z gospodarskimi razmerami. Višje plače in več zaposlenih pomenijo več prispevkov v pokojninsko blagajno, kar dolgoročno krepi stabilnost sistema.
Razprave o pokojninskem sistemu kažejo, da bo to področje tudi v prihodnjih desetletjih ostalo eno ključnih družbenih vprašanj v Sloveniji.
Starajoča se družba pomeni večji pritisk na pokojninsko blagajno, hkrati pa tudi potrebo po iskanju ravnotežja med finančno vzdržnostjo sistema in zagotavljanjem dostojnega življenjskega standarda za upokojence.
Kako uspešno bo Slovenija našla to ravnotežje, bo v veliki meri določilo kakovost življenja prihodnjih generacij.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
