Porast impetiga med otroki v poletnih mesecih: zelo nalezljiva okužba, ki se hitro širi v vrtcih, na igriščih in tudi na dopustu

Poletje je čas brezskrbne igre na prostem, kopanja, športnih aktivnosti in druženja otrok. Prav v tem obdobju pa zdravniki pogosteje opažajo tudi porast nekaterih nalezljivih kožnih bolezni. Med njimi je impetigo, bakterijska okužba kože, ki se med otroki širi izjemno hitro, zlasti tam, kjer je veliko tesnih stikov, kot so vrtci, počitniška varstva, bazeni in družinske počitnice.

V Dalmaciji so v zadnjem obdobju zaznali povečano število primerov impetiga med otroki, zdravstveni strokovnjaki pa opozarjajo, da se podobni izbruhi v poletnih mesecih pojavljajo tudi drugod. Čeprav bolezen praviloma ni nevarna in večinoma mine brez trajnih posledic, je zaradi svoje velike nalezljivosti pomembno, da jo starši pravočasno prepoznajo in preprečijo njeno širjenje.

Kaj je impetigo in zakaj se pojavlja predvsem poleti?

Impetigo je površinska bakterijska okužba kože, ki jo najpogosteje povzročata bakteriji Staphylococcus aureus ali Streptococcus pyogenes. Gre za eno najpogostejših bakterijskih kožnih okužb pri otrocih, lahko pa se pojavi tudi pri odraslih, zlasti če imajo poškodovano kožo ali oslabljen imunski sistem.

Bakterije so pogosto že prisotne na koži ali v nosni sluznici zdravih ljudi, vendar običajno ne povzročajo težav. Do okužbe pride takrat, ko skozi manjšo poškodbo kože – na primer odrgnino, pik žuželke, prasko ali razdraženo kožo zaradi ekcema – prodrejo v povrhnjico in se začnejo razmnoževati.

Poleti so razmere za razvoj bolezni še posebej ugodne. Visoke temperature, vlaga, potenje in pogostejše manjše poškodbe kože ustvarijo idealno okolje za razmnoževanje bakterij. Otroci se med igro pogosto dotikajo drug drugega, si izmenjujejo brisače ali igrače in se večkrat popraskajo, zato se okužba lahko razširi zelo hitro.

Kako prepoznamo impetigo?

Bolezen se običajno začne z majhno rdečo spremembo na koži, ki je lahko podobna piku žuželke ali manjšemu mozolju. Kmalu se na tem mestu pojavi mehurček, napolnjen z rumenkasto tekočino.

Ko mehurček poči, nastane značilna rumenkasto-rjava krasta, ki je zaradi svojega videza pogosto opisana kot “medena skorja”. Prav ta sprememba je eden najbolj prepoznavnih znakov impetiga. Pod krasto ostane rožnata, občutljiva koža, ki se običajno zaceli brez brazgotin.

Spremembe se najpogosteje pojavijo okoli nosu, ust in na obrazu, lahko pa tudi na rokah, nogah ali drugih delih telesa. Izpuščaji so pogosto srbeči, kar otroka spodbuja k praskanju. S tem si bakterije prenese na druge dele telesa in okužba se lahko v nekaj dneh precej razširi.

Okužba se prenaša zelo hitro

Impetigo velja za eno najbolj nalezljivih bakterijskih kožnih bolezni. Okužba se prenaša predvsem z neposrednim stikom z okuženo kožo, lahko pa tudi posredno prek predmetov, ki jih uporablja oboleli.

To pomeni, da se bakterije lahko prenesejo prek brisač, posteljnine, oblačil, igrač, športnih rekvizitov ali drugih predmetov, ki pridejo v stik s kožo. V družinah se zato pogosto zgodi, da po prvem obolelem otroku zbolijo še bratje, sestre ali celo starši.

Infektologinja Mateja Logar iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana opozarja, da je bolezen zelo nalezljiva, vendar pri večini otrok poteka blago.

“Večina primerov je tako blagih, da starši otroka niti ne peljejo k zdravniku. Zadošča, da nekoliko poostrimo osebno higieno, mesto prekrijemo in počakamo, da se stvari umirijo,” pojasnjuje.

Kdo je najbolj ogrožen?

Najpogosteje zbolevajo otroci, stari med drugim in šestim letom, saj je njihov imunski sistem še v razvoju, hkrati pa imajo veliko tesnih stikov z vrstniki. V vrtcih, šolah, na igriščih ali poletnih taborih se okužba lahko razširi zelo hitro.

Večje tveganje imajo tudi otroci z atopijskim dermatitisom, ekcemi ali drugimi kožnimi boleznimi, saj imajo poškodovano kožno pregrado, skozi katero bakterije lažje prodrejo. Med bolj ogroženimi so tudi športniki, predvsem tisti, ki si delijo garderobe in športno opremo, ter odrasli z oslabljenim imunskim sistemom.

Čeprav impetigo običajno povezujemo z otroki, se lahko okuži vsakdo, ki pride v stik z bakterijami in ima na koži manjšo poškodbo.

Kdaj zadostuje higiena in kdaj je potreben zdravnik?

Pri blažjih oblikah bolezni pogosto zadostujejo dobra osebna higiena, nežno čiščenje prizadetega mesta in uporaba antiseptičnih oziroma aseptičnih mil. Pomembno je, da otrok sprememb ne praska, saj s tem okužbo širi po telesu.

Če se izpuščaji širijo, jih je veliko, se pojavijo vročina, bolečine ali spremembe po nekaj dneh ne kažejo znakov izboljšanja, je potreben pregled pri zdravniku. Takrat so lahko potrebna antibiotična mazila ali zdravljenje z antibiotiki v obliki tablet oziroma sirupa.

Pravočasno zdravljenje skrajša trajanje bolezni in predvsem zmanjša možnost, da bi se okužba prenesla na druge družinske člane ali vrstnike.

Dobra higiena ostaja najboljša zaščita

Ker je impetigo zelo nalezljiv, je pomembno, da družina v času bolezni dosledno skrbi za higieno. Strokovnjaki priporočajo vsakodnevno menjavo posteljnine, brisač in oblačil, ki jih je treba prati pri višjih temperaturah ter po možnosti tudi prelikati.

Vsak družinski član naj uporablja svojo brisačo, otrok pa naj se do izboljšanja izogiba tesnim stikom z drugimi otroki in si pogosto umiva roke. Posebno pozornost je treba nameniti tudi krajšanju nohtov, saj se pod njimi lahko zadržujejo bakterije, ki jih otrok med praskanjem ponovno zanese na kožo.

Čeprav impetigo praviloma ni nevarna bolezen, lahko zaradi hitrega širjenja povzroči precej nevšečnosti, zlasti v večjih družinah ali kolektivih. Prav zato sta hitro prepoznavanje prvih znakov in dosledna higiena najpomembnejša ukrepa za preprečevanje širjenja okužbe.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska