Rusija je v samo nekaj tednih prevzela operativni nadzor nad ruskimi posli treh velikih evropskih podjetij – švicarskega Nestléja, francoskega Auchana in nemškega Metroja. Iz Moskve ob tem prihaja še bolj neposredno sporočilo. Visoki vir v ruski vladi je posege označil za »asimetričen odgovor« Evropi, na vprašanje, ali lahko sledijo nova evropska podjetja, pa za Reuters odgovoril: »Naj se bojijo.«
Med evropskimi družbami, ki v Rusiji še vedno poslujejo, je tudi slovenska Krka. Zanjo Rusija ni obroben trg, ampak največji posamezni trg skupine, v državi ima lastno proizvodnjo in več kot 2.000 zaposlenih. Krka trenutno ni med podjetji, za katera bi Moskva napovedala začasno upravo, vendar zadnji ruski ukrepi odpirajo vprašanje, kako velika je njena izpostavljenost, če bi Kremelj posege proti evropskim podjetjem še razširil.
Putin v nekaj tednih posegel v tri evropske velikane
Najnovejši primer je nemški trgovski velikan Metro. Ruski predsednik Vladimir Putin je 28. septembra podpisal odlok, s katerim so deleži v ruskih družbah skupine prešli pod začasno upravljanje ruske družbe UK Torg RUS. Ukrep je začel veljati z dnem uradne objave.
Metro ni osamljen primer. Rusija je septembra pod začasno upravo postavila tudi ruske dejavnosti švicarskega prehranskega velikana Nestlé in francoskega trgovca Auchan. Po poročanju Reutersa gre za nadaljevanje politike, ki Moskvi omogoča, da tujim lastnikom odvzame upravljavski nadzor nad njihovimi ruskimi sredstvi.
Pri tem je pomembna pravna razlika. Začasna uprava še ni enaka formalni razlastitvi oziroma odvzemu lastništva. Evropski lastnik lahko formalno ostane lastnik deležev, vendar nad podjetjem ne more več normalno izvajati upravljavskih pravic. Pri podjetju, katerega poslovanje temelji na tovarnah, zaposlenih, distribucijski mreži in lokalnih pogodbah, je že izguba operativnega nadzora izjemno resen poseg.
Rusija je pravno podlago za takšne ukrepe vzpostavila aprila 2023. Putinov odlok omogoča uvedbo začasnega upravljanja nad določenim premoženjem podjetij oziroma vlagateljev iz držav, ki jih Moskva šteje za »neprijazne«. Ruske oblasti ukrep predstavljajo kot odgovor na zamrznitev oziroma posege v rusko premoženje na Zahodu.
Iz Moskve zelo jasno sporočilo: »Naj se bojijo«
Tokrat pa je posebej pomenljiva politična razlaga novih posegov. Reuters je govoril z visokim predstavnikom ruske vlade, ki je neposredno seznanjen z ukrepi. Ta jih je označil za odgovor na ravnanje evropskih držav.
Po njegovih besedah je prišel čas za »asimetrične ukrepe«, evropske države pa naj razmislijo o sankcijah in drugih ukrepih, ki jih sprejemajo proti Rusiji. Ko ga je Reuters vprašal, katera podjetja bi lahko bila naslednja in ali bi lahko pod začasno upravo prišli denimo ruski dejavnosti italijanske UniCredit ali avstrijske Raiffeisen Bank International, je odgovoril zgolj: »Naj se bojijo.«
To je pomembno tudi za Slovenijo. Ruski ukrepi se namreč ne omejujejo več na podjetja, ki so po začetku invazije na Ukrajino napovedala umik iz države. Metro je po februarju 2022 na ruskem trgu ostal, podobno kot nekatera druga zahodna podjetja.
Tudi Krka je v Rusiji ostala.
Za Krko je Rusija eden najpomembnejših delov poslovanja
Razlika je predvsem v tem, koliko Rusija pomeni za posamezno podjetje. Za novomeško Krko so številke zelo velike.
Po Krkinem letnem poročilu je bilo konec leta 2025 v celotni skupini zaposlenih 13.236 ljudi. V Sloveniji jih je bilo 7.749, v Rusiji pa kar 2.025. Rusija je tako takoj za Slovenijo država z največ zaposlenimi v skupini.
To pomeni, da je približno vsak šesti zaposleni v skupini Krka zaposlen v Rusiji. Če pogledamo samo zaposlene zunaj Slovenije, je koncentracija še izrazitejša.
Pomemben je tudi obseg prodaje. Krka je leta 2025 prvič presegla dve milijardi evrov prihodkov in ustvarila 2,041 milijarde evrov prihodkov, Rusija pa je ostala njen največji posamezni trg. Krka Rusko federacijo tudi uradno opredeljuje kot vodilni ključni trg svoje regije Vzhodna Evropa.
Vzhodna Evropa je leta 2025 predstavljala 35,1 odstotka Krkine prodaje izdelkov in storitev, največjo absolutno rast prodaje zdravil na recept med desetimi največjimi posameznimi trgi skupine pa je Krka dosegla prav v Rusiji.
Krka v Rusiji ni samo prodajalec zdravil
Za razumevanje tveganja je še pomembnejše dejstvo, da Krka v Rusijo svojih zdravil ne zgolj izvaža.
V Moskovski oblasti ima lastno proizvodno družbo Krka-Rus, ki proizvaja farmacevtske izdelke. Krka ima v državi še družbo, povezano s trženjem in prodajo. Gre torej za fizično premoženje, proizvodne zmogljivosti, zaposlene in distribucijsko infrastrukturo, ki jih ni mogoče preprosto preseliti iz države. Krkina lastna dokumentacija potrjuje, da v Rusiji posluje prek lokalnih družb in tam tudi proizvaja zdravila.
To je precej drugačen položaj od podjetja, ki na ruski trg zgolj izvaža svoje izdelke.
Krka je skozi desetletja vlagala v lokalizacijo proizvodnje in se na ruskem trgu uveljavila kot pomemben lokalni proizvajalec generičnih zdravil. Prav ta model ji je omogočil, da je poslovanje nadaljevala tudi po začetku vojne in v obdobju sankcij.
Rusija ostaja pomembna tudi letos
Krkino poslovanje se v letu 2026 ni obrnilo navzdol. V prvem polletju je skupina ustvarila 1,119 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je sedem odstotkov več kot leto prej, čisti dobiček pa je dosegel 260,2 milijona evrov.
Regija Vzhodna Evropa je predstavljala kar 36,4 odstotka celotne prodaje izdelkov in storitev skupine, Rusija pa ostaja njen vodilni ključni trg.
Zato bi bil morebiten ruski poseg v Krkino lokalno dejavnost bistveno več kot težava ene manjše podružnice. Zadeval bi enega ključnih trgov slovenskega farmacevta in infrastrukturo, ki jo je družba v Rusiji gradila več desetletij.
Toda Krka trenutno ni tarča
Prav tukaj je treba potegniti jasno črto med dejstvi in možnim tveganjem.
Krka trenutno ni navedena med podjetji, katerih premoženje je Rusija postavila pod začasno upravo. Prav tako ni javno objavljenega Putinovega odloka, ki bi napovedoval takšen ukrep proti Krki. Najnovejši ukrepi zadevajo druga evropska podjetja.
Prav tako ni javnega seznama, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, katero evropsko podjetje bo naslednje. Rusija posamezne družbe v sistem začasne uprave dodaja s predsedniškimi odloki.
Zato bi bilo zavajajoče trditi, da je »Krka naslednja« ali da Putin že pripravlja zaseg njenega premoženja.
Je pa legitimno vprašanje, kakšno tveganje predstavljajo novi ruski ukrepi za evropska podjetja, ki imajo v državi veliko fizičnega premoženja in obsežno poslovanje. Pri Sloveniji je Krka zaradi velikosti svoje ruske dejavnosti najbolj očiten primer.
Rusija je pod začasno upravo postavila že številna tuja podjetja
Metro, Nestlé in Auchan niso začetek te politike. Rusija je mehanizem začasne uprave v zadnjih letih uporabila že proti vrsti zahodnih podjetij. Med najbolj odmevnimi primeri sta bila francoski Danone in danski pivovar Carlsberg.
Pri posameznih podjetjih se je začasna uprava pozneje končala s prodajo ruskih dejavnosti lokalnim kupcem. Obenem je Moskva podjetjem, ki želijo prostovoljno zapustiti državo, postopoma zaostrovala pogoje za izstop.
S tem je nastal položaj, v katerem imajo zahodne družbe z velikimi ruskimi naložbami vse manj preprostih možnosti: ostanek na trgu prinaša politična in lastniška tveganja, izstop pa je drag, zapleten in odvisen od dovoljenj ruskih oblasti.
Za Krko je rusko vprašanje bistveno večje kot za večino slovenskih podjetij
Krka ima pri tem še eno posebnost. Njeni izdelki so zdravila, njena ruska dejavnost pa je vpeta v lokalni zdravstveni sistem. To jo razlikuje od trgovskih verig ali proizvajalcev potrošniškega blaga.
Toda zadnji ukrepi kažejo, da sama odločitev evropskega podjetja, da ostane v Rusiji, ni zagotovilo pred posegom države. Metro je tam nadaljeval poslovanje tudi po začetku vojne, pa je Putin konec septembra njegove ruske deleže kljub temu postavil pod začasno upravo.
Za Krko je zato najpomembnejše vprašanje, ali bo Moskva sedanjo serijo ukrepov ustavila pri podjetjih, ki jih je že izbrala, ali pa bo začasno upravo še naprej širila.
Za zdaj ni nobenega dokaza, da bi bila Krka naslednja tarča. Toda številke pojasnjujejo, zakaj bi bil morebiten takšen razvoj za Slovenijo pomemben: Rusija je Krkin največji posamezni trg, v državi ima več kot dva tisoč zaposlenih in lastno proizvodnjo.
Ko ruski vladni predstavnik evropskim podjetjem na vprašanje, kdo bo naslednji, sporoči »naj se bojijo«, zato to za eno največjih slovenskih družb ni zgolj oddaljena gospodarska zgodba. Je novo geopolitično tveganje na trgu, ki ima v Krkinem poslovanju izjemno veliko težo.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
