Iz Avstralije, Tasmanije in Nove Zelandije izvira nenavadna invazivna gliva, znana kot lovkasta mrežnica ali veliki lovkar (Clathrus archeri), ki je zavzela slovenske gozdove. Prvič odkrita v Sloveniji leta 1966, danes postaja vse bolj pogosta. S svojim značilnim videzom in vonjem pritegne veliko pozornosti.
Čarobni začetek in nenavadna oblika
Lovkasta mrežnica se izleže iz “čarovniškega” jajčeca, iz katerega se razvijejo rdeče lovke, podobne hobotnici ali morski zvezdi. Njena živo rdeča barva in intenziven vonj po mrhovini sta njena zaščitna znaka, ki privlačita insekte, ki raznašajo njene trose po gozdu. Tako jo je težko spregledati v naravi, še posebej med julijem in oktobrom, ko se najpogosteje pojavlja na odpadlem listju in lesnem odpadu.
Prepoznavna in nevarna
Po mnenju strokovnjakov iz Gobarskega društva Lisička Maribor, lovkasta mrežnica ni užitna zaradi svojega značilnega vonja po mrhovini, v nekaterih delih sveta pa jo celo štejejo za strupeno. Na spletni strani invazivke.si je opisano, da je gliva prepoznavna po svojih 3 do 7 rdečih krakih, prekritih z olivno zeleno sluzjo. Mlad trosnjak najprej pokuka iz jajca, nato pa kraki, ki so sprva bledo rdeči, hitro pridobijo intenzivno rdečo barvo in dosežejo dolžino od 5 do 12 centimetrov.
Glivo takoj prepoznamo po obliki polipa s 3 do 7 rdečimi kraki, ki so prekriti z olivno zeleno sluzjo in smrdijo po mrhovini. Mlad trosnjak požene iz jajca, ki je na površini tal ali napol ugreznjeno v tla. Na začetku so kraki bledo rdeči in na vrhu združeni, kmalu pa se razprejo, postanejo intenzivno rdeči in so dolgi od 5 do 12 centimetrov. Sluzasta snov na lovkah vsebuje trose, smrdi in privablja muhe, ki trose raznašajo,”
Razširjenost in vpliv
Čeprav lovkasta mrežnica v Sloveniji ni avtohtona, se je po gozdovih že precej razširila. Njena prisotnost lahko vpliva na ekosistem, saj privablja insekte, ki s seboj prinašajo njene trose, s čimer pospešuje širjenje te invazivne vrste. Raziskovalci še preučujejo, kako bo njena prisotnost dolgoročno vplivala na lokalno biodiverziteto.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
