Slovenski sindikat delavcev migrantov bo 1. septembra začel zbirati 40.000 podpisov za naknadni zakonodajni referendum. Povod za to je predlagano črtanje višjih nadomestil za brezposelnost čezmejnih delavcev iz zakona o urejanju trga dela.
Mario Fekonja, predsednik sindikata, je pojasnil, da se delavci o zbiranju podpisov obveščajo prek družbenih omrežij in notranjih sindikalnih stikov, ter da medsebojno komunicirajo tudi po podjetjih.
Izzivi pri zbiranju podpisov
Fekonja je opozoril na težave, s katerimi se soočajo čezmejni delavci zaradi nezdružljivosti delovnih urnikov z delovnim časom upravnih enot. Poleg tega so delavci skeptični glede elektronskega podpisovanja, saj so v preteklosti na e-upravi naleteli na tehnične težave.
“Težave lahko nastopijo zaradi delovnih časov, saj se čezmejni delavci v Slovenijo pogosto vračajo, ko so upravne enote že zaprte. Skeptični so tudi glede elektronskega podpisovanja, saj je pri prejšnjem zbiranju podpisov na e-upravi prihajalo do tehničnih težav,”
je povzel Fekonja.
Odziv ministrstva za delo
Minister za delo Luka Mesec je poleti obljubil, da bo pripravil spremembe zakona, ki bi upoštevale specifike čezmejnih delavcev. Do zdaj še niso predstavili konkretnega predloga, vendar je minister priznal, da je bilo sodelovanje s sindikatom pri oblikovanju zakona spregledano. Ministrstvo je poudarilo, da so usklajevali novelo v okviru socialnega dialoga na Ekonomsko-socialnem svetu in ostajajo optimistični glede izognitve referendumu.
“Verjamemo, da do referenduma ne bo prišlo,”
so izjavili na ministrstvu. Vsebina morebitnih rešitev pa ostaja neznana.
Čezmejni delavci in spremembe nadomestil
Čezmejni delavci so izrazili nezadovoljstvo nad določbo v junija sprejeti noveli zakona, ki ukinja višja nadomestila zanje. Ministrstvo trdi, da je to postalo nepotrebno zaradi zvišanja denarnih nadomestil za brezposelnost. S 1. januarjem 2026 bo najnižje nadomestilo znašalo najmanj 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišje pa se bo začelo pri 130 odstotkih in postopoma padalo do 80 odstotkov po 12 mesecih brezposelnosti.
Po mnenju ministrstva bi ohranitev obstoječe določbe čezmejne delavce postavila v slabši položaj. Vendar Fekonja opozarja, da bi slabši položaj nastopil šele čez dve leti, v tem času pa bi se zakonodaja v tujini lahko spremenila.
“Ohranitev obstoječe določbe bi čezmejne delovne migrante zaradi nove ureditve, ki uvaja usklajevanje denarnega nadomestila z rastjo minimalne plače, postavila v slabši položaj,”
navajajo na ministrstvu.
Kršitev evropske uredbe?
Sindikat meni, da Slovenija z nižanjem nadomestil krši evropsko uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki določa, da se socialne pravice, pridobljene v drugi državi, ne smejo izgubiti ob prehajanju med državami. Po noveli bi čezmejni delavec, ki v tujini izgubi delo, moral prejeti enako nadomestilo kot domači delavec.
Fekonja izpostavlja, da bi višja nadomestila, ki jih refundira tujina, koristila slovenskemu proračunu, saj bi bila obdavčena in obremenjena s prispevki.
“Ne razumem, zakaj bi se Slovenija zavestno odrekla denarju, ki bi v državni proračun prišel praktično ‘z neba’. Višja nadomestila, ki jih refundira tujina, se v Sloveniji obdavčijo in obremenijo s prispevki, kar neposredno koristi proračunu. Nižja nadomestila pomenijo manj prihodkov. Ministrstvo navaja težave pri refundiranju od tujine, vendar se sprašujem, če bodo nadomestila po novi zakonodaji višja, ali jih bo država lažje dobila od tujine?”
je dejal Fekonja.
Časovnica zbiranja podpisov in zakonodajni proces
Zbiranje podpisov za podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma bo potekalo od 1. septembra do 5. oktobra, je sporočila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Ministrstvo za delo je konec leta 2022 že napovedalo zakonodajne spremembe na področju urejanja trga dela, kar je sprožilo dolgotrajna pogajanja med socialnimi partnerji. Junija letos so končno sprejeli novelo zakona v Državnem zboru.
Pomembne spremembe v noveli zakona
Novela zakona prinaša številne novosti, vključno z zaostritvijo dostopa starejših do vnovične uveljavitve 25-mesečnega nadomestila za brezposelnost, uvajanjem spodbud za zaposlitev starejših brezposelnih, možnostjo razbremenitve starejših delavcev s skrajšanim delovnim časom, povečanjem obsega začasnega dela upokojencev, zaostritvijo področja agencijskega dela ter dopolnitvijo pravnih podlag za lažje posredovanje študentskega dela.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
