Vprašanje, ali bi moral posameznik svobodno odločati o tem, komu bo zapustil svoje premoženje, brez omejitev nujnih deležev, ki jih morajo prejeti otroci, zakonci in starši, je v središču razprave o reformi dednega prava, ki poteka v Sloveniji. Nujni dediči so pogosto “nagrajeni” tudi v primerih, ko zapustnik z njimi ni imel najboljših odnosov.
Je torej nujno dedovanje zastarel pravni koncept, ki ne sodi več v sodobno družbo, ali pa je še vedno pomembno za zaščito družinskih vezi in dedičev, ki bi bili lahko krivično izključeni iz oporok? Pravni strokovnjaki v Sloveniji intenzivno razpravljajo o tej temi, vendar do enotnega mnenja še niso prišli.
Zgodovinska perspektiva nujnega dedovanja
Nujno dedovanje ima svoje korenine že v rimskem pravu. V preteklosti je bilo namenjeno zagotavljanju, da del premoženja ostane v družini, ter skrbi za preživetje najbližjih sorodnikov.
“Temelji na družinskih vezeh, ki jih ni mogoče povsem zanikati zgolj z oporoko. Država želi zagotoviti, da zapustnikovi bližnji ne postanejo breme za državno blagajno,”
pojasnjuje dr. Viktorija Žnidaršič Skubic, profesorica na Pravni fakulteti v Ljubljani. Prav tako poudarja, da nujni delež ščiti starejše ljudi pred finančnimi zlorabami in nedovoljenimi vplivi pri sestavljanju oporok.
Zakaj je potrebna sprememba?
Potreba po reformi dednega prava izhaja iz spremenjenih družbenih razmer in sodne prakse. Zakon o dedovanju je bil sprejet leta 1976, od takrat pa so se spremenili koncepti družine in sorodstvenih odnosov. Prav tako se je podaljšala življenjska doba.
“Ob uveljavitvi zakona leta 1977 je bila povprečna življenjska doba moškega 67 let, leta 2023 pa 85 let,” poudarja Žnidaršič Skubic.
Danes so otroci ob smrti staršev večinoma že preskrbljeni, kar zmanjšuje potrebo po prenosu premoženja med generacijami. Poleg tega otroci danes ne prispevajo veliko k pridobivanju premoženja svojih staršev, kar je v preteklosti bilo drugače. Prav tako se vse bolj uveljavlja ideja liberalnega individualizma, ki zagovarja človekovo svobodo odločanja, vključno z odločitvijo o oporoki.
Dedna nestrpnost in previdnost pri spremembah
V sodobni družbi se zaradi staranja populacije in večjega premoženja pojavlja dedna nestrpnost. “Pojavljajo se različne oblike finančnih zlorab starejših in ranljivih,” opozarja Žnidaršič Skubic. Kljub temu svetuje previdnost pri spremembah, saj nujni delež ščiti starejše ljudi pred zlorabami.
Različni sistemi nujnega dedovanja po svetu
Države poznajo tri glavne sisteme nujnega dedovanja. Prva skupina, kamor spadajo Slovenija, Francija, Italija in Hrvaška, ima nujni delež kot dedno pravico na zapuščini. Druga skupina, ki vključuje Nemčijo, Švico in Avstrijo, ima dolžni delež, kjer upravičenec dobi denarno izplačilo. Tretja skupina, kot so ZDA, Velika Britanija in Avstralija, ne pozna niti nujnega niti dolžnega deleža, kar omogoča večjo svobodo zapustnika.
Dr. Vesna Rijavec: “Povsod po svetu, kjer so uveljavili dolžni delež, zasledimo velike težave, ker morajo dediči iz oporoke v denarju izplačati nujne dediče.”
V državah, kjer so reformirali dedno pravo, so večinoma omejili nujne dediče ali spremenili nujni delež v dolžni delež.
Sodna praksa in izzivi
Sodna praksa razkriva, da nobena ureditev ni popolna. Dedni spori so pogosti, saj v Nemčiji kar tretjina pravd o dedovanju vključuje nujni delež. Na Nizozemskem imajo težave z vrednotenjem zapuščine, kar vodi do sodnih sporov.
Po zakonu o dedovanju so nujni dediči pokojnikovi otroci, posvojenci, vnuki, starši in zakonec ali izvenzakonski partner. Nujni delež znaša polovico zakonskega deleža za nekatere sorodnike in tretjino za druge. Razprava o primernosti trenutne ureditve vključuje vprašanje, kateri princip v družbi je pomembnejši: svoboda razpolaganja s premoženjem ali zaščita določenih družinskih članov.
“V skladu z našo pravno kulturo in tradicijo se tehtnica nagiba na stran družine,” ocenjuje Vesna Rijavec.
Čeprav se družba individualizira, je povezanost še vedno pomembna za Slovence, kar je skozi zgodovino predstavljalo močno vez, ne le moralno, ampak tudi ekonomsko.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
