V Novem mestu se v največjem dolenjskem zdravstvenem zavodu SB Novo mesto odvija tehnološka revolucija, saj so vpeljali robotizirano lekarno. Ta inovacija prinaša izboljšanje varnosti bolnikov in razbremenitev zdravstvenih delavcev, kar je ključno za učinkovitost in kakovost zdravstvene oskrbe.
Na ogledu te napredne tehnologije so bili prisotni tudi doc. dr. Milena Kramar Zupan, direktorica SBNM, Teja Batagelj, direktorica Direktorata za digitalizacijo, in Klavdij Povelj, direktor FarmAsist-a, dobavitelj robota.
Na SB Novo mesto so poudarili, da digitalizacija in robotizacija upravljanja z zdravili predstavlja pomemben razvojni korak za bolnišnico, ki se ponaša z nazivom ene najuspešnejših v Sloveniji. V okviru nacionalnega projekta robotizirane lekarne so vstopili v ključno izvedbeno fazo, pričakujejo pa, da bo nova tehnološka oprema v celoti delovala v prvi polovici marca. Ta projekt obeta večjo sledljivost zdravil, hitrejšo izdajo, natančnejši nadzor nad zalogami ter zmanjšanje obremenitev zdravstvenega osebja, ki se bo tako lahko bolj posvetilo pacientom.
Avtomatizacija: Manj napak, več prihrankov
Robotiziran sistem omogoča avtomatizirano upravljanje z zdravili, kar vključuje prevzem, shranjevanje in avtentikacijo ob izdaji. To znatno poveča varnost in zmanjša tveganje za napake. Poleg tega omogoča finančne prihranke, saj neporabljena zdravila, ki so še v roku uporabnosti, lahko vrnejo dobaviteljem ali zamenjajo za druga. Avtomatiziran prevzem zdravil je mogoč tudi izven delovnega časa, kar optimizira procese in zmanjšuje možnosti za izgube.
Robotizacija prinaša pomembne organizacijske spremembe. Zaposleni bodo razbremenjeni rutinskih nalog, kar jim omogoča več časa za strokovno delo in sodelovanje z zdravstvenimi timi. ”To bo pripomoglo k bolj usklajenemu delu zdravnikov, farmacevtov in medicinskih sester ter k višji kakovosti zdravljenja,” so poudarili v bolnišnici. Robotizacija ni le tehnološka izboljšava, temveč strateška investicija v varnost bolnikov in kakovost zdravstvene oskrbe.
Finančna podpora in pričakovanja
Projekt, vreden 560.000 evrov z vključenim DDV, večinoma financira Evropska unija. Stroške integracije, priprave prostora in vzdrževanja v višini 175.000 evrov pa krije bolnišnica. Ta investicija bo omogočila zdravstvenim delavcem osredotočenje na najpomembnejše – oskrbo bolnikov.
”Ustvarjamo pogoje, da se naši strokovni kadri lahko osredotočijo na tisto, kar je najpomembnejše – na bolnika,” so zaključili v bolnišnici.
