Na prihajajočem vrhu Nata v Haagu bo najverjetneje sprejet dokument, ki bo od držav članic zahteval povečanje obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP-ja. Vse članice zavezništva, vključno s Slovenijo, morajo soglasno potrditi to odločitev.
Ključni razlog za tako drastično povečanje so varnostne varovalke, ki še niso dokončno oblikovane. Pogajanja o teh varovalkah, ki vključujejo časovni okvir, obdobne preglede stanja in razporeditev sredstev, še vedno potekajo.
Varovalke v novem dokumentu
Najpomembnejša varovalka je časovni okvir za uresničitev novega cilja. Neuradno se omenja, da bo Nato omogočil več let za prilagoditev, morda celo do leta 2032 ali 2035. Druga varovalka vključuje mehanizem pregleda stanja, ki bo omogočal oceno napredka vojsk in vojaške industrije ter analizo svetovnih varnostnih razmer. Če bi se čez pet let izkazalo, da so se varnostne razmere izboljšale, bi se lahko prag znižal. Tretja varovalka je razporeditev sredstev – od 5 odstotkov BDP-ja bi bilo 3,5 odstotka namenjenih osnovnim obrambnim izdatkom, 1,5 odstotka pa za infrastrukturo in industrijo.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je že večkrat poudaril, da naj bi države 3,5 odstotka sredstev namenile osnovnim obrambnim izdatkom, preostanek pa za povezane projekte.
Slovenija in koncept dvojne rabe
Slovenija je že prilagodila svojo Resolucijo o dolgoročnem razvoju Slovenske vojske, da bi omogočila večja obrambna sredstva. Po novem bo Slovenija že letos namenila 2 odstotka BDP-ja za obrambo, kar bo postopoma naraščalo do 3 odstotkov do leta 2030. Slovenija načrtuje, da v obrambne izdatke vključi projekte, kot so vojaški oddelki v bolnišnicah in izgradnja logističnih zmogljivosti, kar naj bi bilo v skladu s konceptom dvojne rabe in sprejeto pri Natu.
Javnost v Sloveniji je večinoma naklonjena povečanju obrambnih izdatkov. Raziskava Ninamedie je pokazala, da 53 odstotkov Slovencev podpira dvig na dva odstotka BDP-ja.
Različne perspektive o varnosti
Direktor SIPRI Dan Smith je opozoril, da se svet osredotoča le na vojaško varnost, medtem ko zanemarja človeško varnost, ki vključuje blaginjo, dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja. Smith poudarja, da moramo razmišljati širše o varnosti, vključno z družbeno kohezijo in ekološko trajnostjo.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
