V preteklem letu so članice Nata občutno povečale svoje izdatke za obrambo, pri čemer je 22 od 32 držav doseglo cilj dveh odstotkov BDP, razkriva letno poročilo zavezništva. Medtem ko je večina članic izpolnila ta cilj, Slovenija še vedno zaostaja z 1,37 odstotka BDP namenjenega obrambi. Kako in zakaj se je to zgodilo ter kje stoji Slovenija v širši sliki?
Po ruski invaziji na Ukrajino so članice Nata, zlasti tiste na vzhodu in severu Evrope, začele znatno povečevati svoje vojaške proračune. Letno poročilo za leto 2024 kaže, da je spodnjo mejo dveh odstotkov doseglo 22 članic, kar je znatno več kot leto prej, ko je ta cilj doseglo le 11 članic. Novo pridružena Švedska je prav tako prispevala k tej statistiki.
Slovenija in njeni izzivi
Slovenija je lani povečala svoje obrambne izdatke z 1,32 na 1,37 odstotka BDP, vendar še vedno ni dosegla cilja Nata. Poleg Slovenije so manj porabile le Španija (1,24 %), Belgija (1,29 %) in Luksemburg (1,30 %). Slovenski premier Robert Golob je napovedal, da bo Slovenija morala doseči dva odstotka BDP za obrambo še pred letom 2030.
Globalni pogledi in predlogi
Donald Trump, predsednik ZDA, je večkrat poudaril, da bi morale države zavezništva povečati svoje obrambne izdatke. Po njegovem mnenju bi morala biti spodnja meja pet odstotkov BDP, kar bi dodatno obremenilo večino članic.
Na junijskem vrhu Nata v Haagu se pričakuje, da bodo nekatere države zavezane k dodatni krepitvi svojih obrambnih proračunov, kar pomeni, da se lahko pričakujejo še večje spremembe v prihodnjih letih.
Ključne države prispevajo največ
Poljska je lani namenila za obrambo največji delež svojega BDP, kar 4,07 %, s čimer je presegla vse druge članice. ZDA še naprej ostajajo največja porabnica z 818 milijardami dolarjev letno, sledijo tri baltske države – Estonija, Litva in Latvija, ki so namenile za obrambo več kot tri odstotke BDP.
Rastoči obrambni izdatki članic Nata kažejo na okrepljeno zavedanje o pomenu varnosti in obrambe v luči globalnih dogodkov. Slovenija, kljub povečanju izdatkov, še ni dosegla želenih ciljev, kar bo v prihodnje verjetno zahtevalo dodatne prilagoditve v nacionalni politiki.
Spletno uredništvo
