Slovenske voznike bi lahko v prihodnje ob registraciji avtomobila pričakal še nekoliko višji račun. Izvajalci tehničnih pregledov opozarjajo, da cene, ki jih določa država, že dve desetletji ne sledijo njihovim stroškom, zato od pristojnega ministrstva zahtevajo spremembo sistema. Želijo enkratno uskladitev cene tehničnega pregleda z inflacijo, nato pa avtomatično vsakoletno prilagajanje.

Koliko bi tehnični pregled po njihovem predlogu stal, za zdaj niso povedali, zato podražitev še ni določena. Pritisk nanjo pa je vse večji.

Tehnični pregled ni običajna storitev, ceno določa država

Tehnični pregledi vozil se od večine storitev, ki jih kupujemo na trgu, razlikujejo v pomembni podrobnosti. Izvajajo jih strokovno usposobljene gospodarske družbe na podlagi javnega pooblastila države, država njihovo delo nadzira in določa tudi ceno storitve. Izvajalec zato višjih stroškov ne more preprosto prenesti na stranko tako, da bi sam določil višjo ceno.

Prav v tem je po besedah direktorja Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije Roberta Severja jedro problema. Na novinarski konferenci GZS je opozoril, da se cena tehničnega pregleda v Sloveniji že približno 20 let ne prilagaja dejanskim stroškom izvajanja storitve tako, kot bi si izvajalci želeli. Medtem ko naj bi življenjski stroški od leta 2006 narasli za skoraj 60 odstotkov, stroški izvajanja tehničnih pregledov pa naj bi se več kot podvojili, se je po podatkih GZS neto cena tehničnega pregleda osebnega avtomobila zvišala za približno 17 odstotkov.

To so podatki, s katerimi izvajalci utemeljujejo svojo zahtevo po spremembi cenovnega modela. Končne odločitve države o novi ceni trenutno še ni, zato voznikom za zdaj ni mogoče povedati, za koliko – če sploh – bi se pregled podražil.

Želijo enkratno podražitev, nato avtomatično usklajevanje

Predlog izvajalcev je sestavljen iz dveh delov. Najprej želijo enkratno uskladitev cene tehničnega pregleda z inflacijo, nato pa uvedbo sistema, po katerem bi se cena v prihodnje avtomatično usklajevala vsako leto. S tem bi se izognili sedanjemu položaju, ko se stroški povečujejo, sprememba regulirane cene pa je odvisna od odločitve države.

Sever opozarja, da morajo izvajalci ne glede na višino regulirane cene zagotavljati predpisane strokovne standarde, kupovati in vzdrževati diagnostično opremo ter zaposlovati in izobraževati ustrezno usposobljene ljudi. Po njegovih besedah obstoječi cenovni model vse težje omogoča vlaganja, ki bodo potrebna za ohranjanje kakovosti tehničnih pregledov.

Za voznike je bistveno, da zahteva izvajalcev še ne pomeni avtomatične podražitve. O cenah ne odločajo sami izvajalci, temveč država. Prav tako za zdaj ni objavljenega novega cenika, iz katerega bi bilo mogoče izračunati, koliko več bi lastnik osebnega avtomobila plačal ob naslednjem tehničnem pregledu.

85.000 vozil s kritičnimi napakami

Izvajalci svojo zahtevo povezujejo tudi s prometno varnostjo. Direktor družbe AMZS in predsednik Sekcije strokovnih in registracijskih organizacij motornih in priklopnih vozil Miha Ferlan opozarja, da tehnični pregled ni zgolj formalnost, ki jo mora voznik opraviti zaradi registracije.

Po podatkih, predstavljenih na novinarski konferenci, je bilo leta 2022 opravljenih skoraj 1,5 milijona tehničnih pregledov, pri katerih so odkrili okoli 85.000 vozil s kritičnimi napakami. Gre za pomanjkljivosti, ki lahko resno vplivajo na varnost vozila in posledično tudi na varnost drugih udeležencev v prometu.

Ferlan zato opozarja, da morajo tehnični pregledi ostati dovolj strokovni in temeljiti, da takšna vozila odkrijejo, preden se ponovno vključijo v promet brez odprave pomanjkljivosti. Izvajalci prav s tem argumentom povezujejo zahtevo po finančno vzdržnem sistemu.

Toda tudi tukaj velja poudariti drugo stran: prometna varnost sama po sebi še ne določa, kakšna bi morala biti primerna cena pregleda. O upravičenosti konkretnega zvišanja bo mogoče presojati šele, ko bo znano, kakšno uskladitev izvajalci dejansko predlagajo in kakšna bo odločitev pristojnega ministrstva.

Prihajajo avtomobili, ki jih bo težje pregledovati

Dodaten problem so sodobnejša vozila. Tehnični pregled avtomobila z vse več elektronskimi varnostnimi sistemi ni več omejen zgolj na preverjanje zavor, luči, pnevmatik, izpušnih plinov in drugih tradicionalnih sklopov.

Evropske spremembe na področju tehničnih pregledov gredo v smeri preverjanja naprednih asistenčnih sistemov, komponent električnih in hibridnih vozil ter drugih sodobnih varnostnih elementov. Če bodo takšne zahteve vključene v prihodnja pravila, bodo morali izvajalci vlagati v dodatno opremo, programska orodja in znanje zaposlenih.

Špela Rot iz podjetja Avto Kveder je opozorila, da bodo zaradi novih zahtev potrebna dodatna vlaganja v opremo, izobraževanje in razvoj strokovnih kompetenc. To pomeni, da bodo morali kontrolorji slediti tehnologiji, ki se v avtomobilih spreminja bistveno hitreje kot nekoč.

Skrbi jih tudi, kdo bo avtomobile sploh pregledoval

Denar pa po navedbah izvajalcev ni edina težava. V prihodnjih letih pričakujejo tudi kadrovsko stisko. Del sedanjih zaposlenih se približuje upokojitvi, mlajše ljudi pa naj bi bilo ob trenutnih pogojih težko pritegniti v poklic.

To je pomembno predvsem zato, ker tehničnega pregleda ne more opravljati kdorkoli. Potrebni so ustrezna strokovna usposobljenost, poznavanje predpisov in sposobnost dela z vse bolj kompleksno diagnostično opremo. Če bodo prihodnji evropski predpisi zahtevali še preverjanje novih elektronskih in varnostnih sistemov, bodo zahteve glede znanja še večje.

Izvajalci zato opozarjajo na kombinacijo treh pritiskov: naraščajoče stroške, potrebo po novi opremi in pomanjkanje kadra. Njihov odgovor je sprememba cenovnega modela, ki bi omogočila redno prilagajanje cen.

Koliko več bo plačal voznik?

To je vprašanje, na katerega trenutno še ni odgovora.

Izvajalci zahtevajo uskladitev, vendar konkretna nova cena tehničnega pregleda še ni določena. Prav tako ni mogoče preprosto vzeti podatka o skoraj 60-odstotni rasti življenjskih stroškov in iz njega sklepati, da se bo tehnični pregled podražil za toliko. Končno ceno določa država, pred morebitno spremembo pa bo morala presoditi zahteve izvajalcev.

Za voznike bo zato najpomembnejša naslednja poteza pristojnega ministrstva. Če bo sprejelo predlog o enkratni uskladitvi in avtomatičnem letnem prilagajanju, bi to pomenilo tudi pomembno spremembo dosedanjega sistema: cena tehničnega pregleda se ne bi več spreminjala le ob posameznih odločitvah države, temveč bi se lahko redno prilagajala iz leta v leto.

Na drugi strani izvajalci opozarjajo, da predolgo zamrznjena cena lahko privede do drugega problema – manj denarja za opremo, ljudi in razvoj sistema, katerega osnovni namen je preprečiti, da bi se po cestah vozila tehnično nevarna vozila.

Podražitev še ni odločena, zahteva pa je na mizi

Za slovenske voznike je zato trenutno najpomembnejša razlika med zahtevo po višjih cenah in že sprejeto podražitvijo. Prva obstaja, druge za zdaj še ni.

GZS in izvajalci tehničnih pregledov državi sporočajo, da sedanji sistem po njihovem mnenju dolgoročno ni več vzdržen. Kot argumente navajajo rast stroškov, prihodnje evropske zahteve, dražjo opremo in kadrovske težave, ob tem pa poudarjajo pomen tehničnih pregledov za prometno varnost.

Zdaj je na potezi država. Če bo zahtevam sledila, bodo morali vozniki računati na višjo ceno tehničnega pregleda. Kolikšna bo in kdaj bi lahko začela veljati, pa trenutno še ni znano.

Zato je za zdaj prezgodaj govoriti, koliko globlje bodo morali lastniki avtomobilov seči v žep. Jasno pa je, da se je razprava o podražitvi tehničnih pregledov začela – in glede na zahtevo po avtomatičnem letnem usklajevanju ne gre samo za vprašanje naslednjega cenika, temveč tudi za to, kako se bodo cene tehničnih pregledov določale v prihodnjih letih.

 

Spletno uredništvo Naša Dolenjska