Kruh, maslo, med, mleko in jabolko so danes povezali otroke po vsej Sloveniji, prav posebno prijetno pa je bilo jutro tudi v Žužemberku. Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku se je v vrtčevski enoti Medo pridružil župan Jože Papež, ki je z otroki sedel za mizo in skupaj z njimi užival v domačih dobrotah.
Ob tem je iskreno priznal, da tudi sam spada med odrasle, ki jutranji obrok pogosto preskočijo, zato mu je bilo druženje z najmlajšimi še toliko ljubše.
Dogodek je znova pokazal, kako lahko preprosta slovenska tradicija poveže različne generacije in nas spomni na pomen doma pridelane hrane.

V Žužemberku je župan zajtrkoval skupaj z otroki
Petkovo jutro, 20. novembra, je bilo v vrtčevski enoti Medo v Žužemberku posvečeno tradicionalnemu slovenskemu zajtrku. Otrokom se je pridružil tudi župan Občine Žužemberk Jože Papež, ki je sprejel povabilo in z njimi preživel del dopoldneva. Skupni zajtrk je bil priložnost za prijetno druženje in obujanje tradicije, ki v slovenskih vrtcih in šolah že vrsto let spodbuja spoštovanje domače hrane.
Župan je po obisku na družbenem omrežju delil svoje vtise in ob tem zapisal nekaj, v čemer se bo verjetno prepoznal marsikateri odrasli. »Lepa slovenska tradicija. Zajtrk. Obrok, ki ga veliko odraslih ponavadi preskoči. Priznam, tudi sam sem med njimi,« je odkrito priznal.
Nadaljeval je, da mu je bilo prav zato toliko lepše, ko je lahko za trenutek odložil vsakodnevne obveznosti in se pridružil otrokom. »A prav lepo je bilo v miru sesti z našimi otroci v enoti Medo ter z njimi pojesti slovenski zajtrk. Hvala za povabilo,« je zapisal Papež, ki je ob objavi delil tudi fotografije z druženja.
Njegov zapis je spomnil na nekaj, kar ob hitrem življenjskem tempu pogosto pozabimo. Zajtrk ni le prvi dnevni obrok, temveč je lahko tudi trenutek, ko se družina, prijatelji ali otroci v vrtcu zberejo za isto mizo, si vzamejo čas drug za drugega in začnejo dan v prijetnem vzdušju.
Pet preprostih živil, za katerimi stoji veliko dela
Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko oziroma drugo sveže ali suho sadje brez dodanega sladkorja. Gre za živila, ki so tesno povezana s slovenskim podeželjem, kmetijstvom in čebelarstvom. Čeprav jih pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega, je za vsakim kosom kruha, kozarcem mleka in žlico medu veliko znanja, dela in predanosti ljudi, ki skrbijo za pridelavo hrane.
Prav zato projekt ni namenjen zgolj skupnemu zajtrkovanju. Otrokom želi približati pomen lokalno pridelanih živil, jih seznaniti z delom slovenskih kmetov in čebelarjev ter spodbuditi razmišljanje o tem, zakaj je pomembno, da hrano spoštujemo in je ne zavržemo. Pomembno sporočilo je tudi redno zajtrkovanje, saj lahko uravnotežen jutranji obrok prispeva k dobremu začetku dneva.
Letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk poteka pod geslom »Slovensko na mizi – začnimo z zajtrkom!«, osrednji dogodek pa je del tedna slovenske hrane, ki ga obeležujemo med 16. in 22. novembrom. Pobuda povezuje vzgojno-izobraževalne ustanove, lokalne pridelovalce, čebelarje in številne druge, ki želijo poudariti pomen slovenske prehranske tradicije.
Lani sodelovalo skoraj 273.000 otrok
Tradicionalni slovenski zajtrk je v letih svojega obstoja prerasel v enega najbolj prepoznavnih slovenskih projektov ozaveščanja o hrani. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2025 zajtrk prejelo skoraj 273.000 otrok v 1.803 vrtcih in šolah. Številke kažejo, kako široko je pobuda zaživela in kako pomembno mesto ima danes v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Začetki projekta segajo v pobudo slovenskih čebelarjev, ki so pred dvema desetletjema začeli spodbujati medeni zajtrk. Iz te zamisli se je postopoma razvil vseslovenski projekt, ki poleg čebelarstva poudarja tudi pomen kmetijstva, lokalne samooskrbe in odgovornega odnosa do hrane. Med ostaja eden njegovih najbolj prepoznavnih simbolov, saj nas spominja tudi na nepogrešljivo vlogo čebel pri opraševanju rastlin.
Letošnje dogajanje ima še dodaten poudarek. Združeni narodi so leto 2026 razglasili za mednarodno leto kmetic, zato organizatorji posebno pozornost namenjajo ženskam, ki s svojim delom prispevajo k pridelavi hrane, razvoju podeželja in ohranjanju tradicionalnega znanja. Njihova vloga je pomembna tudi pri prenosu prehranskih navad in spoštovanja do domačih pridelkov na mlajše generacije.

Tradicija, ki povezuje tudi generacije
Obisk župana Jožeta Papeža v vrtčevski enoti Medo je lep primer, kako lahko vseslovenska pobuda dobi tudi povsem osebno, lokalno razsežnost. Otroci so imeli priložnost zajtrkovati v družbi župana, ta pa je ob srečanju poudaril pomen mirnega trenutka za skupno mizo. Prav takšni dogodki dajejo tradicionalnemu slovenskemu zajtrku dodatno vrednost, saj otrokom pokažejo, da spoštovanje hrane in domače tradicije ni omejeno le na učilnice in vrtčevske igralnice.
Ob tem velja spomniti, da pomena slovenskega zajtrka ne bi smeli omejiti zgolj na en petek v letu. Izbira domačih pridelkov, podpora lokalnim kmetom in čebelarjem ter odgovorno ravnanje s hrano so odločitve, ki jih lahko sprejemamo vsak dan. Za ohranjanje slovenske prehranske tradicije so namreč pomembni tako veliki projekti kot drobne vsakodnevne navade.
V Žužemberku je letošnji tradicionalni slovenski zajtrk tako prinesel tudi preprosto sporočilo: včasih je vredno za trenutek odložiti obveznosti, sesti za mizo in si vzeti čas za ljudi okoli sebe. Župan Jože Papež je tokrat to storil v družbi najmlajših, ob tem pa priznal, da bi lahko tudi sam zajtrku v prihodnje namenil več pozornosti.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska













