Pretresljiv primer smrti 32-letnega športnika Kristiana Josipa Periša na zagrebški psihiatrični kliniki Sveti Ivan dobiva vse hujše razsežnosti. Moški, ki naj bi v zdravstveno ustanovo prišel prostovoljno, je 21. oktobra umrl med posredovanjem zdravstvenega osebja. Po ugotovitvah hrvaške policije je bil delno privezan na bolniško posteljo, ko so mu štirje zdravstveni tehniki s telesno silo preprečevali, da bi vstal. Pri tem naj bi mu povzročili številne poškodbe, zaradi katerih je umrl.
Hrvaško državno tožilstvo jih sumi kaznivega dejanja hudega umora, zagrebško sodišče pa je vsem štirim že odredilo preiskovalni pripor. Vodstvo klinike je medtem sprožilo postopke izredne odpovedi zaposlitve za tri zaposlene.
Smrt 32-letnega nekdanjega atleta in trenerja Kristiana Josipa Periša, ki je 21. oktobra letos umrl na Kliniki za psihiatrijo Sveti Ivan v zagrebškem Jankomiru, je pretresla hrvaško javnost. Skoraj tri tedne po dogodku so preiskovalci razkrili okoliščine, zaradi katerih so štirje zaposleni v zdravstveni ustanovi pristali za zapahi.
V soboto, 7. novembra, so policisti prijeli štiri zdravstvene tehnike, stare 22, 28, 32 in 52 let. Po zaslišanju na zagrebškem državnem tožilstvu so jih v nedeljo privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je vsem štirim odredil pripor. Osumljeni so hudega umora pacienta, ki je bil v času usodnega dogodka v posebej ranljivem položaju.
Podrobnosti, ki sta jih objavila zagrebška policija in državno tožilstvo, odpirajo resna vprašanja o ravnanju zdravstvenega osebja, uporabi fizičnega omejevanja gibanja in odgovornosti za smrt človeka, ki je bil zaupan v oskrbo zdravstvene ustanove.
Ležal je delno privezan na posteljo, nato so posredovali štirje zdravstveni tehniki
Po ugotovitvah policijske preiskave se je usodni dogodek zgodil 21. oktobra okoli 20. ure v zdravstveni ustanovi na zahodu Zagreba. Kristian Josip Periš je ležal na bolniški postelji, delno privezan s pasovi, ko se je v stanju duševne vznemirjenosti poskušal osvoboditi in vstati.
Štirje zdravstveni tehniki naj bi mu to skupaj preprečevali z uporabo telesne sile. Policija sumi, da so pri tem ravnali v nasprotju s pravili medicinske stroke in dolžnostjo skrbnega ravnanja s pacientom. Po njenih ugotovitvah je moški med takšnim posredovanjem utrpel poškodbe, zaradi katerih je umrl.
Še resnejše so navedbe zagrebškega državnega tožilstva, ki je v nedeljo, 8. novembra, objavilo uradno sporočilo o kazenskem postopku. Tožilci štiri zdravstvene tehnike sumijo, da so pri ravnanju z bolnim in ranljivim pacientom pristali na možnost, da mu vzamejo življenje, ter mu z uporabo telesne sile povzročili večje število poškodb.
Prav ta očitek je bistven za pravno opredelitev dogodka. Preiskovalci primera ne obravnavajo zgolj kot morebitne strokovne napake ali nesrečnega zapleta pri zdravstveni oskrbi, temveč kot sum posebej hudega kaznivega dejanja zoper življenje.
Ali bodo navedbe tožilstva potrjene tudi v nadaljnjem kazenskem postopku, bo odločalo sodišče. Za vse štiri osumljene do pravnomočne sodbe velja domneva nedolžnosti.
Po pomoč naj bi prišel prostovoljno
Posebej pretresljive so informacije o tem, kako je 32-letnik sploh prišel na psihiatrično kliniko. Po neuradnih informacijah Jutarnjega lista je Periš v zdravstveno ustanovo prispel prostovoljno z reševalnim vozilom, potem ko je pomoč poklicala ena od njegovih družinskih članic. Sprejet naj bi bil na oddelek za zdravljenje odvisnosti Klinike za psihiatrijo Sveti Ivan.
Hrvaški mediji ga opisujejo kot nekdanjega atleta in dolgoletnega trenerja v športu obarvanja rok oziroma tekmovalnega polaganja rok. Zaradi športne preteklosti je bil telesno močan in dobro pripravljen, kar naj bi po navedbah nekaterih zaposlenih vplivalo tudi na potek intervencije.
Po informacijah, ki jih je Jutarnji list pridobil od zaposlenih v kliniki, naj bi Periš pred posredovanjem začel glasno vpiti in se do osebja vedel agresivno. Zdravstveni tehniki naj bi ga zato poskušali fizično obvladati.
Toda te navedbe izhajajo iz neuradnih pričevanj zaposlenih in ne spreminjajo ugotovitev policije o načinu posredovanja. Tudi kadar je pacient vznemirjen ali se upira, morajo zdravstveni delavci ravnati skladno s strokovnimi pravili in zagotoviti njegovo varnost.
Prav vprašanje, ali je bilo fizično posredovanje ustrezno, sorazmerno in strokovno izvedeno, je eno osrednjih vprašanj kazenske preiskave.
Zaposleni zavračajo očitke o pretepanju, eden omenja injekcijo
Po razkritju aretacij so v hrvaških medijih odmevale tudi izjave nekaterih zaposlenih v kliniki, ki zavračajo očitke, da bi bil pacient brutalno pretepen. Po njihovih navedbah naj bi šlo za zahtevno intervencijo pri telesno močnem in izrazito vznemirjenem pacientu. Zaposleni, s katerimi je govoril Jutarnji list, so zatrjevali, da so ga poskušali obvladati in umiriti.
Eden od osumljenih naj bi po neuradnih informacijah vztrajal, da je medicinska sestra med intervencijo pacientu dala zdravilo oziroma injekcijo, po kateri je umrl. Ta trditev ni uradno potrjena in ne predstavlja ugotovljenega vzroka smrti.
Pri razjasnjevanju dogodka bodo pomembni obdukcijski izvid, medicinska dokumentacija, izjave zaposlenih in drugih prič ter morebitni posnetki nadzornih kamer. Preiskava bo morala razjasniti celoten potek dogajanja, vključno z uporabo fizične sile in morebitnim dajanjem zdravil.
Hrvaško državno tožilstvo je v svojem uradnem sporočilu navedlo, da obstaja utemeljen sum, da so osumljeni pacientu povzročili številne poškodbe, zaradi katerih je umrl. To je za zdaj osrednja ugotovitev, na kateri temelji kazenski postopek.
Vsi štirje pristali v preiskovalnem priporu
Preiskovalni sodnik zagrebškega županijskega sodišča Krešimir Devčić je v nedeljo pozno popoldne odločil, da morajo vsi štirje osumljeni zdravstveni tehniki v preiskovalni pripor.
Po poročanju Jutarnjega lista jim je bil odrejen enomesečni pripor v zagrebškem zaporu Remetinec. Sodišče je pri tem upoštevalo več razlogov, med drugim nevarnost vplivanja na priče, možnost ponovitve kaznivega dejanja in posebej težke okoliščine očitanega dejanja.
Državno tožilstvo je navedlo, da gre za kaznivo dejanje hudega umora po 111. členu hrvaškega kazenskega zakonika. Takšna pravna opredelitev se nanaša na posebej hude oblike naklepnega odvzema življenja, med drugim kadar je žrtev zaradi svojega položaja posebej ranljiva.
Za to kaznivo dejanje hrvaška zakonodaja predvideva najmanj deset let zapora oziroma možnost dolgotrajne zaporne kazni.
Odločitev o priporu pomeni, da je sodišče sprejelo argumente tožilstva o potrebi po zavarovanju kazenskega postopka. Ne pomeni pa ugotovitve krivde, o kateri bo mogoče odločiti šele po izvedenem dokaznem postopku.
Vodstvo klinike napovedalo izredne odpovedi
Na razkritje okoliščin smrti se je odzvalo tudi vodstvo Klinike za psihiatrijo Sveti Ivan. Ravnateljica ustanove, zdravnica Majda Grah, je v pisnem odzivu za Jutarnji list izrazila obžalovanje zaradi tragičnega dogodka in sožalje družini umrlega.
Pojasnila je, da so v kliniki po seznanitvi z okoliščinami smrti zahtevali pojasnila in poročila zaposlenih ter začeli postopke notranjega nadzora. O dogodku so obvestili policijo, ministrstvo za zdravstvo in druge pristojne institucije.
Ravnateljica je potrdila tudi, da poteka postopek izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi za tri zaposlene. Ker so v kazenskem postopku štirje zdravstveni tehniki, ta podatek pomeni, da napovedani postopki odpovedi ne zajemajo vseh štirih osumljenih.
Klinika je po navedbah vodstva zaposlenim, ki jih je dogodek prizadel, ponudila individualno in skupinsko psihološko podporo. Obenem je zagotovila, da sodeluje s preiskovalnimi organi in jim je na voljo pri razjasnjevanju okoliščin smrti.
Vodstvo bolnišnice je poudarilo, da zaradi tekočega kazenskega postopka dodatnih podrobnosti ne more razkrivati.
Smrt pacienta odpira vprašanje varnosti pri fizičnem omejevanju
Primer iz zagrebške psihiatrične klinike odpira tudi širše vprašanje uporabe fizičnega omejevanja gibanja pri pacientih z duševnimi motnjami.
V psihiatrični obravnavi lahko v določenih okoliščinah pride do uporabe posebnih varovalnih ukrepov, kadar obstaja neposredna nevarnost za pacienta ali druge osebe. Takšni ukrepi morajo biti strokovno utemeljeni, sorazmerni z nevarnostjo in izvedeni tako, da se čim bolj zmanjša tveganje za poškodbe.
Fizično omejevanje gibanja ni običajen način kaznovanja ali discipliniranja pacienta. Njegov namen je preprečevanje neposredne nevarnosti, pri čemer morajo zdravstveni delavci ves čas upoštevati zdravstveno stanje in dostojanstvo osebe, nad katero se ukrep izvaja.
Pri takšnih postopkih lahko nepravilna uporaba telesne sile povzroči resne poškodbe, zato so pomembni ustrezna usposobljenost osebja, jasni protokoli, spremljanje pacientovega stanja in dokumentiranje opravljenih ukrepov.
V zagrebškem primeru bo morala preiskava ugotoviti, kako je bil pacient omejen, zakaj je bilo potrebno dodatno fizično posredovanje, kakšna sila je bila uporabljena in ali so zaposleni ravnali skladno s svojimi strokovnimi obveznostmi.
Dejstvo, da je pacient umrl v času zdravstvene oskrbe, samo po sebi še ne dokazuje kazenske odgovornosti posameznikov. Toda ugotovitve policije in očitki državnega tožilstva kažejo, da preiskovalci razpolagajo z razlogi za sum posebej hudega kaznivega dejanja.
Preiskava bo morala odgovoriti na ključna vprašanja
Smrt Kristiana Josipa Periša je sprožila kazenski postopek, ki bo moral razjasniti dogajanje v večernih urah 21. oktobra, ko je 32-letnik v psihiatrični ustanovi izgubil življenje.
Preiskovalci bodo morali na podlagi medicinskih dokazov, obdukcije, pričevanj in druge dokumentacije presoditi, kako so nastale poškodbe, kakšno vlogo je imelo ravnanje posameznih zdravstvenih tehnikov ter ali obstajajo dokazi za očitano kaznivo dejanje hudega umora.
Posebno težo primeru daje položaj pokojnega, ki je bil v času posredovanja delno privezan na bolniško posteljo in odvisen od ravnanja zdravstvenega osebja. Prav zato tožilstvo poudarja njegovo ranljivost in dolžnost zaposlenih, da ravnajo skladno s pravili medicinske stroke.
Za družino umrlega in širšo javnost bo pomembno, da se okoliščine smrti celovito razjasnijo in da se odgovornost ugotovi na podlagi dokazov, ne zgolj neuradnih pričevanj ali nasprotujočih si trditev.
Človek, ki je potreboval zdravstveno pomoč, je umrl v ustanovi, kjer bi moral biti deležen strokovne in varne obravnave. Štirje zdravstveni tehniki so zdaj osumljeni njegovega hudega umora, primer pa je postal eno najresnejših vprašanj odgovornosti zdravstvenega osebja na Hrvaškem v zadnjem obdobju.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
