Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar in hrvaški predsednik Zoran Milanović sta se danes v hrvaški Istri poklonila spominu na padle partizane, ki so se pred 82 leti pri Kućibregu skupaj borili proti fašizmu in nacizmu. Na slovesnosti, posvečeni eni najpomembnejših partizanskih bitk na tem območju, sta poudarila pomen zgodovinskega spomina, sožitja in dobrososedskih odnosov.
Pirc Musarjeva je opozorila, da dobro sosedstvo zahteva pošten odnos do preteklosti in spoštovanje žrtev, Milanović pa je izpostavil izjemno povezanost slovenskih, hrvaških in italijanskih borcev, ki so se kljub narodnostnim razlikam združili v boju za svobodo.
V Kućibregu, majhnem kraju v hrvaški Istri nedaleč od slovenske meje, je danes potekala slovesnost ob 82. obletnici bitke, ki je postala simbol skupnega protifašističnega odpora treh narodov. Ob spomeniku padlim borcem sta se zbrala predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović ter se skupaj z drugimi udeleženci poklonila žrtvam krvavih spopadov iz novembra 1944.
Slovesnost ni bila zgolj spomin na enega najtežjih dogodkov iz druge svetovne vojne na območju severozahodne Istre. Govora obeh predsednikov sta se dotaknila tudi sedanjosti, odnosov med sosednjimi državami in odgovornosti današnjih generacij do zgodovine. Poseben poudarek je bil namenjen Istri kot prostoru, v katerem so Slovenci, Hrvati in Italijani skozi stoletja oblikovali skupno kulturno in družbeno življenje.
Pirc Musarjeva: Dobro sosedstvo zahteva pošten odnos do zgodovine
Slovenska predsednica je v slavnostnem nagovoru poudarila, da skupna zgodovina Istre ni sestavljena samo iz težkih in bolečih dogodkov, temveč tudi iz številnih primerov solidarnosti, sodelovanja in medsebojne pomoči. Prav bitka pri Kućibregu je po njenem prepričanju eden najmočnejših dokazov, da so se ljudje različnih narodnosti znali povezati, ko so bile ogrožene temeljne vrednote svobode in človeškega dostojanstva.
Pirc Musarjeva je poudarila, da so prebivalci Istre s svojim vsakdanjim življenjem najpristnejši izraz povezanosti, dobrososedskih odnosov, skupnih vrednot in običajev. Pri tem je opozorila, da sožitje ni nekaj samoumevnega, temveč zahteva stalno skrb, medsebojno razumevanje in pripravljenost na sodelovanje.
»Dobro sosedstvo zahteva pošten odnos do zgodovine, spoštovanje žrtev ter pripravljenost prisluhniti in razumeti drug drugega,« je sporočila predsednica.
Dodala je, da Istra uči, kako pomembno je vsakodnevno prizadevanje za sožitje. Slovenci, Hrvati in Italijani lahko s spoštljivim odnosom ohranjajo Istrski polotok kot skupen prostor dobrega sosedstva in gradijo prihodnost, v kateri ima vsakdo svoje mesto.
Njeno sporočilo je bilo posebej pomembno zaradi zgodovine obmejnega prostora, ki so ga v prejšnjem stoletju zaznamovali fašizem, vojna, spreminjanje meja, prisilne selitve in politična nasprotja. Prav zato je poudarek na medsebojnem razumevanju tudi poziv, naj zgodovinske izkušnje ne postanejo razlog za nova razhajanja med narodi.
Milanović: Takšno bratstvo treh narodov je bilo nekaj izjemnega
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v svojem govoru izpostavil posebnost bitke pri Kućibregu, kjer so se v skupnem odporu povezali slovenski, hrvaški in italijanski partizani. Poudaril je, da gre za izjemen primer sodelovanja različnih narodov v času, ko je Evropo zaznamovala ena najhujših vojn v zgodovini.
Milanović je dejal, da težko najde primerljivo mesto v Evropi, kjer bi med drugo svetovno vojno prišlo do tako izrazitega sodelovanja treh narodov v oboroženem odporu proti fašizmu. Po njegovih besedah je takšna povezanost predstavljala nekaj posebnega, saj so se ljudje različnih narodnosti odločili za skupen boj kljub velikanski nevarnosti in vojaški premoči nasprotnika.
Ob tem se je dotaknil tudi povojnega obdobja in sprememb meja, ki so močno zaznamovale prebivalstvo Istre. Priznal je, da je bilo v povojnih procesih storjenih veliko napak in krivic, vendar je poudaril, da to ne zmanjšuje pomena poguma in žrtvovanja ljudi, ki so se med vojno borili za svobodo.
Hrvaški predsednik je izrazil tudi razočaranje nad nekaterimi današnjimi razmerami v Evropi. Po njegovem prepričanju spomin na dogodke, kakršen je bila bitka pri Kućibregu, predstavlja pomemben opomin, kako dragoceni so sodelovanje, solidarnost in pripravljenost ljudi, da se uprejo nasilju ter zatiranju.
Krvava bitka novembra 1944 terjala 120 življenj
Bitka pri Kućibregu je potekala 3. in 4. novembra 1944, v času, ko so se partizanske enote v Istri še vedno spopadale z močnimi nemškimi in fašističnimi silami. Čeprav se je vojna v Evropi že približevala zadnjim mesecem, so bili boji na tem območju še vedno izjemno siloviti.
V spopadih so sodelovali pripadniki druge brigade 43. istrske divizije, italijanski partizani iz bataljona Alma Vivoda ter slovenske partizanske enote s koprskega območja. Skupaj so se uprli številčno in vojaško močnejšemu nasprotniku, ki je partizanske položaje obkolil in napadel.
Spopadi so bili izjemno krvavi. Po zgodovinskih podatkih, ki jih navajajo organizatorji in istrski mediji, je v bojih in zaradi posledic ujetništva življenje izgubilo 120 borcev. Med njimi jih je 39 padlo v neposrednih spopadih, 40 jih je bilo pogrešanih, 41 pa jih je umrlo v taboriščih.
Največ žrtev je bilo med pripadniki italijanskega partizanskega bataljona Alma Vivoda. Številni padli borci so pokopani v skupnem grobu v slovenski vasi Hrvoji, nedaleč od kraja bitke.
Prav zaradi skupnega boja in velikega števila žrtev je Kućibreg postal eden pomembnih simbolov protifašističnega odpora v Istri. Spomin nanj se ohranja tudi kot dokaz, da boj proti okupatorju ni potekal zgolj znotraj posameznih narodnih skupnosti, temveč je povezoval ljudi z različnih strani današnjih državnih meja.
Spomenik že od leta 1959 povezuje ljudi z obeh strani meje
Na vzpetini nad Kućibregom so leta 1959 postavili spomenik padlim partizanom. Od takrat se na tem kraju redno zbirajo predstavniki lokalnih skupnosti, borčevskih organizacij in prebivalci širšega obmejnega območja, ki ohranjajo spomin na dogodke iz druge svetovne vojne.
Letošnje obeleževanje je bilo zaradi udeležbe predsednikov Slovenije in Hrvaške še posebej slovesno. Program je obsegal spominsko srečanje v Hrvojih, nastop pihalnega orkestra italijanske skupnosti iz Buj, polaganje vencev ter kulturno-umetniški program.
Oba predsednika sta položila venca k spomeniku padlim borcem. Na slovesnosti je spregovoril tudi predsednik organizacijskega odbora Edi Andreašić, ki sodeluje pri ohranjanju spomina na zgodovinske dogodke in povezovanju prebivalcev obmejnega prostora.
Kućibreg danes leži na hrvaški strani meje, vendar je njegova zgodovina tesno povezana tudi s slovensko Istro. Bližina Koprskega, Bujščine in nekdanjih partizanskih poti kaže, kako prepleten je bil ta prostor že dolgo pred oblikovanjem današnjih državnih meja.
Za številne prebivalce je spomenik zato več kot zgolj zgodovinsko obeležje. Predstavlja kraj skupnega spomina in srečevanja ljudi, ki jih povezujejo družinske zgodbe, jezik, kultura ter izkušnje življenja ob meji.
Istra kot prostor sodelovanja, ne novih delitev
Sporočilo današnje slovesnosti je seglo tudi onkraj zgodovinskega spomina. Slovenija, Hrvaška in Italija so danes članice Evropske unije, njihovo sodelovanje pa je posebej pomembno na območju, kjer se srečujejo trije jeziki, različne kulture in skupna zgodovinska dediščina.
Kljub odprtim vprašanjem, ki so v preteklosti zaznamovala odnose med državami, vsakodnevno življenje v Istri temelji na številnih oblikah čezmejnega sodelovanja. Prebivalci se povezujejo na gospodarskem, kulturnem, izobraževalnem in družbenem področju, pri čemer državne meje pogosto predstavljajo manjšo oviro kot nekoč.
Pirc Musarjeva je prav v takšnem sodelovanju prepoznala pomembno sporočilo današnjega časa. Spoštovanje različnih zgodovinskih izkušenj in narodnih identitet po njenem prepričanju ni ovira za skupno prihodnost, temveč eden njenih temeljev.
Tudi Milanović je poudaril, da poguma in žrtvovanja partizanskih borcev ni mogoče omejiti zgolj na lokalni ali nacionalni pomen. Njihova odločitev za skupen odpor je po njegovih besedah presegla razlike med narodi in ostaja pomembna tudi za današnje generacije.
Ob 82. obletnici bitke pri Kućibregu sta predsednika Slovenije in Hrvaške tako poslala skupno sporočilo: spomin na zgodovino je treba ohranjati, vendar ga je treba razumeti tudi kot odgovornost za sedanjost in prihodnost. Istra, kjer se že stoletja prepletajo slovenska, hrvaška in italijanska kultura, ostaja prostor, v katerem sta medsebojno spoštovanje in dobro sosedstvo posebej dragocena.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
