Predlog novega interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga v državni zbor vlagajo stranke tretjega političnega bloka, je sprožil razpravo o tem, ali gre za nujno razbremenitev gospodarstva ali le tvegan politični eksperiment.
Predlagatelji zakon predstavljajo kot razvojni preboj, finančni minister Klemen Boštjančič opozarja na potencialni milijardni izpad javnih prihodkov, medtem ko ekonomist Bogomir Kovač zakon označuje kot politični populizem brez razvojne logike.
Stranke, ki stojijo za predlogom
Stranke NSi, SLS, Fokus ter Demokrati in Resni.ca so prejšnji teden predložile omenjeni zakon, ki ga vidijo kot odgovor na stagnacijo gospodarske rasti, davčno nekonkurenčnost in visoke davčne obremenitve. Njihov cilj je razbremeniti podjetnike in zaposlene, vendar finančni minister Boštjančič opozarja, da bi takšen zakon lahko povzročil več milijard evrov izpada prihodkov in ogrozil stabilnost javnih financ. V Levici menijo, da zakon koristi le bogatim, medtem ko Gospodarska in Trgovinska zbornica Slovenije verjameta, da bi zakon povečal konkurenčnost države.
Pogled ekonomista Kovača: Politični populizem brez razvojne strategije
Ekonomist Bogomir Kovač izraža dvom o realni vrednosti zakona in ga označuje kot politično nedozorel in fiskalno tvegan poseg, ki ruši osnovna načela ekonomske politike. Kovač poudarja, da zakon temelji na predvolilnih obljubah brez resnih analiz in jasno opredeljenih fiskalnih protiuteži.
“Takšni zakoni, sprejeti v političnem vakuumu, mimo ustaljenih parlamentarnih postopkov ter brez socialnega dialoga, so povsem nesmiselni,” opozarja Kovač.
Kapica na prispevke: Simbol napačne ekonomske logike
Eden najbolj odmevnih ukrepov zakona je predlog kapice na socialne prispevke, ki bi omejila višino prispevkov pri najvišjih plačah, kar bi finančno razbremenilo najbolje plačane posameznike. Po mnenju Kovača gre za poenostavljen ekonomski ukrep brez ustreznega konteksta, ki bi lahko povzročil prerazporeditev koristi v zgornji del dohodkovne lestvice.
“Vprašanje razbremenitve najvišjih plač mora imeti kontekst. Ne more načeti zelo trdovratnega in dolgotrajnega mehanizma usklajevanja plač,” poudarja Kovač.
Zniževanje davkov: Kdo bo plačal račun?
Kovač je kritičen tudi do znižanja DDV za osnovna živila in energente, kar vidi kot politično všečen, a ekonomsko šibek ukrep. Trdi, da se takšne spremembe le delno odražajo v nižjih cenah, večji del koristi pa ostane v dobavnih verigah.
“Znižanje DDV samo po sebi ne pomeni trajno nižjih cen. Verige vrednosti se prilagodijo, cene se po začetnem padcu praviloma vrnejo,” pojasnjuje Kovač.
Problematika dolgotrajne oskrbe
Kovač se dotika tudi predloga ukinitve dodatnih prispevkov za dolgotrajno oskrbo, ki jih vidi kot dodatno breme za prebivalstvo in gospodarstvo. Kovač priznava, da je projekt dolgotrajne oskrbe že v osnovi slabo zasnovan, vendar opozarja, da zakon ne ponuja sistemske rešitve.
Fiskalna realnost proti politični logiki
Finančni minister Boštjančič opozarja, da bi zakon povzročil izpad prihodkov v višini približno 1,1 milijarde evrov letno, medtem ko predlagatelji navajajo nižje številke. Kovač meni, da so izračuni predlagateljev pavšalni in metodološko šibki, ter opozarja na potrebo po resnih ocenah s strani finančnega ministrstva.
“To ni razvojna politika, to je ekonomski populizem,” še sklene Kovač.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
