V Sloveniji je trenutno za pravno veljavnost zakonske zveze nujna civilna poroka. To pomeni, da morajo pari, ki želijo skleniti cerkveni zakon, opraviti dva ločena postopka. Poslanka NSi, Iva Dimic, je postavila vprašanje, ali bi to lahko bilo drugače.

Pisala je ministru za notranje zadeve in javno upravo, Franciju Matozu, ter ministrici za demografijo, družino in socialne zadeve, Mateji Ribič, glede možnosti priznanja civilnopravnih učinkov zakonskega obreda, opravljenega v okviru verskega obreda. Tako bi sklenitev zakonske zveze pred versko skupnostjo ob določenih pravnih pogojih imela enake pravne učinke kot civilna poroka, kar bi parom prihranilo dodatno administrativno breme.

Trenutna zakonodaja in mednarodna praksa

Trenutna zakonodaja v Sloveniji določa, da je pravno veljavna le zakonska zveza, sklenjena pred državnim organom. Poslanka Dimic je izpostavila, da številne evropske države, kot so Italija, Grčija, Španija, Združeno kraljestvo, Estonija, Latvija, Litva, Norveška, Finska, Danska, Irska, Poljska, Slovaška in Ciper, omogočajo, da verski obredi ob izpolnjevanju zakonskih pogojev hkrati povzročijo tudi civilnopravne učinke. Tako bi država ohranila nadzor nad izpolnjevanjem zakonskih pogojev in vpisom v matični register.

Stališče ministrstev

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo pojasnjujejo, da je pravna veljavnost zakonske zveze urejena z Družinskim zakonikom, ki je pod nadzorom ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, in da zato ne morejo komentirati morebitnih sprememb. Kljub temu so izpostavili, da se v matični register že zdaj vpisujejo zakonske zveze, sklenjene v tujini pred cerkvenimi organi, če je takšna oblika pravno priznana v tisti državi.

Mnenje novomeške škofije

Novomeška škofija ni podala formalne pobude za priznanje cerkveno sklenjenih zakonskih zvez s civilnopravnimi učinki, niti ni imel dialoga z državo na to temo. Vendar menijo, da bi takšna ureditev poenostavila postopek za pare, ki se odločajo za cerkveno poroko, čeprav bi odprla vrsto pravnih, upravnih in praktičnih vprašanj. Škofija je pripravljena sodelovati v strokovni razpravi z državo in verskimi skupnostmi, če bi se tak dialog odprl.

 

Spletno uredništvo