Evropska unija je z Nigerijo podpisala sporazum, ki naj bi občutno pospešil vračanje nigerijskih državljanov brez pravice do prebivanja v evropskih državah. Dogovor, ki ga je v torek v Abuji podpisal evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner, pomeni zaključek približno desetletnih pogajanj. Nova ureditev predvideva hitrejše ugotavljanje identitete, učinkovitejše izdajanje potovalnih dokumentov in tesnejše sodelovanje evropskih ter nigerijskih varnostnih organov.
Evropska unija je naredila nov korak pri uresničevanju strožje politike vračanja migrantov, ki nimajo dovoljenja za prebivanje na njenem ozemlju. V torek, 10. novembra, je bil v nigerijski prestolnici Abuja podpisan prvi sporazum o ponovnem sprejemu oseb med EU in Nigerijo, eno najpomembnejših afriških držav izvora in tranzita migrantov.
Dogovor sta podpisala evropski komisar Magnus Brunner in nigerijska zunanja ministrica Bianca Odumegwu-Ojukwu. Po poročanju avstrijske javne radiotelevizije ORF naj bi sporazum vzpostavil jasen pravni okvir za hitrejše in učinkovitejše postopke vračanja oseb, ki ne izpolnjujejo več pogojev za zakonito prebivanje na ozemlju ene od pogodbenih strani.
Sporazum je pomemben tudi za Avstrijo, od koder prihaja Brunner, nekdanji avstrijski finančni minister. Kot evropski komisar je pristojen za notranje zadeve in migracije, pri katerih je vračanje oseb brez pravice do prebivanja ena osrednjih prednostnih nalog Evropske komisije.
Vračanje migrantov se pogosto zaplete zaradi dokumentov
Ena največjih praktičnih težav pri vračanju ljudi v države izvora je ugotavljanje njihove identitete in državljanstva. Postopki se lahko zapletejo, kadar posameznik nima veljavnega potnega lista ali drugih osebnih dokumentov, država izvora pa njegovega državljanstva ne more hitro potrditi.
Novi sporazum zato določa jasnejša pravila za identifikacijo oseb in sodelovanje pristojnih organov. Nigerija se je zavezala, da bo v skladu z dogovorjenimi postopki ponovno sprejemala svoje državljane, ki nimajo pravne podlage za nadaljnje prebivanje v državah članicah EU.
Nigerijski notranji minister Olubunmi Tunji-Ojo je pojasnil, da sporazum zajema tri skupine oseb: tiste z veljavnimi nigerijskimi potovalnimi dokumenti, tiste, ki so dokumente izgubili ali uničili, in tiste, ki so v tujino odpotovali brez ustreznih identifikacijskih dokumentov.
Nigerijske oblasti zato posodabljajo svoje evidence in sisteme za preverjanje identitete. Večja digitalizacija naj bi omogočila hitrejše potrjevanje državljanstva ter zmanjšala število postopkov, ki se zavlečejo zaradi nepopolne dokumentacije.
Sporazum se nanaša na vračanje lastnih državljanov in ne pomeni, da bo Nigerija sprejemala vse migrante, ki bi jih evropske države želele odstraniti s svojega ozemlja.
Brunner: Brez sodelovanja z državami izvora vračanje ne more delovati
Evropski komisar Magnus Brunner je po podpisu poudaril, da mora Evropska unija za učinkovitejše upravljanje migracij tesneje sodelovati z državami, iz katerih migranti prihajajo, in državami, skozi katere potujejo proti Evropi.
Po njegovih besedah zgolj spremembe evropske zakonodaje ne zadostujejo, če države izvora ne sodelujejo pri potrjevanju identitete in ponovnem sprejemu svojih državljanov. Prav zato želi Evropska komisija okrepiti tako imenovano migracijsko diplomacijo, s katero si prizadeva za dodatne sporazume s tretjimi državami.
Nigerija je zaradi svoje velikosti, prebivalstva in položaja v zahodni Afriki pomembna partnerica Evropske unije. Nigerijski državljani živijo v številnih evropskih državah, pri čemer velika večina prebiva zakonito. Brunner je med obiskom navedel, da v EU zakonito živi približno 260.000 Nigerijcev.
Sporazum zato ni namenjen omejevanju zakonitih migracij, temveč urejanju postopkov za osebe, ki nimajo oziroma so izgubile pravico do prebivanja. Hkrati naj bi državi in evropskim institucijam omogočil bolj predvidljivo sodelovanje pri migracijskih vprašanjih.
Število nezakonitih prehodov se je močno zmanjšalo
Podatki Evropske komisije kažejo, da se je število zaznanih nedovoljenih prehodov zunanjih meja EU, povezanih z nigerijskimi državljani na osrednji sredozemski poti, v zadnjem desetletju močno zmanjšalo.
Leta 2016 je bilo na tej poti zabeleženih več kot 37.000 takšnih prehodov, med januarjem in avgustom 2026 pa 675. Gre za podatke o zaznanih prehodih, ne za skupno število vseh Nigerijcev, ki so v tem obdobju prišli v Evropo.
Kljub zmanjšanju števila prihodov ostaja Nigerija pomembna država v migracijskih tokovih prek severne Afrike. Po navedbah Evropske komisije Nigerijci predstavljajo približno petino migrantskega prebivalstva v Libiji, od koder se številni ljudje poskušajo odpraviti čez Sredozemsko morje proti Evropi.
Brunner meni, da je dogovor z Nigerijo pomemben tudi zato, ker lahko učinkovitejši postopki vračanja zmanjšajo dolgotrajno pravno in administrativno negotovost. Pri tem pa ostaja ključno, da se vsak postopek izvaja v skladu z evropsko zakonodajo, vključno s pravico do azila in prepovedjo vračanja ljudi v okoliščine, kjer bi jim grozilo preganjanje ali drugo resno tveganje.
Sodelovanje tudi proti tihotapcem ljudi in trgovini z ljudmi
Sporazum o ponovnem sprejemu oseb je del širšega sodelovanja med Evropsko unijo in Nigerijo. Obe strani sta med pogajanji razpravljali tudi o boju proti tihotapljenju migrantov, trgovini z ljudmi, čezmejnemu organiziranemu kriminalu in trgovini s prepovedanimi drogami.
Pomembnejšo vlogo naj bi imeli evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex ter evropski policijski urad Europol. Predvideno je tesnejše sodelovanje z nigerijskimi varnostnimi organi, predvsem pri izmenjavi informacij, preverjanju identitete in preprečevanju dejavnosti kriminalnih združb.
Nigerijski notranji minister je poudaril, da posamezne države teh izzivov ne morejo učinkovito reševati same. Po njegovih besedah je potrebno usklajeno mednarodno sodelovanje, zlasti pri preprečevanju trgovine z ljudmi in tihotapljenja migrantov prek več državnih meja.
Evropska stran je ob tem napovedala nadaljnje pogovore o dodatnem financiranju sodelovanja. Po navedbah nigerijskega notranjega ministrstva je EU za širše migracijske in varnostne programe predvidela skoraj 100 milijonov evrov dodatnih sredstev.
Nigerija želi tudi več zakonitih možnosti za odhod v Evropo
Pogajanja niso bila preprosta, saj Nigerija ni želela, da bi bilo sodelovanje omejeno zgolj na sprejemanje vrnjenih državljanov. Njene oblasti so vztrajale tudi pri širšem dogovoru, ki bi vključeval možnosti zakonitega zaposlovanja, izobraževanja in drugih oblik mobilnosti med Nigerijo ter evropskimi državami.
Nigerijska zunanja ministrica Bianca Odumegwu-Ojukwu je že med septembrskimi pogovori z evropskimi predstavniki poudarila pomen uravnoteženega partnerstva. Nigerija želi, da bi vračanje ljudi spremljali tudi programi ponovnega vključevanja v domače okolje, razvojna pomoč in širitev zakonitih migracijskih poti.
Po podpisu sporazuma naj bi se pogovori o teh dodatnih področjih nadaljevali. Za Nigerijo je to pomembno tudi zaradi velikega števila mladih, ki iščejo možnosti za zaposlitev in izobraževanje v tujini.
Evropska unija želi na drugi strani vzpostaviti učinkovitejši sistem vračanja, hkrati pa ohraniti možnosti za zakonite migracije, ki so pomembne tudi za evropski trg dela. Uspešnost novega partnerstva bo zato odvisna od izvajanja obeh delov dogovorjenega sodelovanja.
Pomemben korak v evropski migracijski politiki
Dogovor z Nigerijo prihaja v času, ko Evropska unija spreminja pravila na področju migracij in azila. Evropska komisija si prizadeva za hitrejše vračanje oseb brez pravice do prebivanja, učinkovitejše sodelovanje s tretjimi državami in bolj usklajeno delovanje nacionalnih organov.
Po podatkih, predstavljenih ob podpisu sporazuma, se je delež izvedenih vrnitev med osebami z odločbo o vrnitvi v EU povečal z 19 odstotkov leta 2023 na 38 odstotkov v prvi polovici leta 2026. Evropske institucije želijo ta delež še povečati, vendar so za izvajanje odločb pogosto odvisne prav od sodelovanja držav izvora.
Sporazum z Nigerijo vzpostavlja nov pravni okvir, njegova dejanska učinkovitost pa bo odvisna od izvajanja dogovorjenih postopkov, sodelovanja pristojnih organov in zagotavljanja pravic posameznikov.
Po približno desetih letih pogajanj je Evropska unija tako dosegla dogovor, s katerim želi pospešiti vračanje nigerijskih državljanov brez pravice do prebivanja, obenem pa z eno največjih afriških držav vzpostaviti tesnejše sodelovanje na področju varnosti in zakonitih migracij.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
