Medtem ko sindikati po Sloveniji zbirajo 40.000 podpisov za referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, so v državnem zboru na mizo prišle številke, ki razpravi dajejo povsem novo težo. Predlagatelji sami ocenjujejo okoli 550 milijonov evrov javnofinančnega izpada, pri čemer v to ni vključen še učinek polne pokojnine ob nadaljevanju dela.
Fiskalni svet pa opozarja, da bi se lahko po statični oceni javnofinančni primanjkljaj leta 2027 povečal za okoli 1,2 milijarde evrov. Vlada odgovarja, da takšni izračuni ne upoštevajo pozitivnega vpliva razbremenitev na gospodarstvo – toda tudi Fiskalni svet ocenjuje, da gospodarska rast izpada ne bi v celoti nadomestila.
Razprava o interventnem zakonu se tako vse bolj seli od političnih sloganov k precej konkretnemu vprašanju: koliko bo zakon stal javne finance in od kod bo država nadomestila izpad prihodkov?
Komisija DZ za nadzor javnih financ je o tem v torek razpravljala skoraj osem ur, nato pa je predsednica komisije Alenka Bratušek sejo prekinila. Na eni strani opozicija, sindikati ter predstavniki zdravstvene in pokojninske blagajne opozarjajo na zmanjšanje prihodkov, na drugi strani koalicija in predstavniki vlade poudarjajo, da zakon prinaša razbremenitve prebivalstvu in gospodarstvu ter lahko spodbuja gospodarsko aktivnost.
550 milijonov – toda to še ni celoten račun
Po oceni samih predlagateljev bi zakon povzročil približno 550 milijonov evrov javnofinančnega izpada. Toda v tej številki ni zajet učinek spremembe tako imenovanega dvojnega statusa, po katerem bi lahko oseba po izpolnitvi pogojev za upokojitev nadaljevala delo in hkrati prejemala polno pokojnino.
Bratušek je na seji govorila o dodatnih približno 230 milijonih evrov, predstavnik Zpiza pa je ocenil, da bi povečani izdatki zaradi polne pokojnine ob nadaljevanju dela lahko znašali približno 240 milijonov evrov letno. Že kombinacija teh ocen pokaže, zakaj se razprava vrti okoli več sto milijonov evrov dodatnega pritiska na javne finance.
Še višja je bila ocena prejšnje vlade, ki je skupni izpad ocenjevala na približno 990 milijonov evrov. Različne številke izhajajo tudi iz različnih predpostavk in iz tega, katere ukrepe ter njihove posredne učinke posamezni izračuni vključujejo.
Fiskalni svet: Leta 2027 okoli 1,2 milijarde več primanjkljaja
Najbolj odmevno oceno je na seji predstavil predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun. Po statični oceni sveta bi se lahko javnofinančni primanjkljaj leta 2027 zaradi ukrepov povečal za okoli 1,2 milijarde evrov.
Toda pomemben je tudi drugi del njihove ocene. Fiskalni svet ne zanika argumenta vlade, da bi nižje davčne in prispevne obremenitve lahko povečale gospodarsko aktivnost. Njegova dinamična ocena kaže, da bi takšen učinek kratkoročno lahko nadomestil približno četrtino poslabšanja javnih financ, dolgoročno pa okoli polovico.
To pomeni, da se stališči vlade in Fiskalnega sveta ne razlikujeta toliko pri vprašanju, ali bo pozitiven gospodarski učinek obstajal, temveč predvsem pri njegovi teži. Fiskalni svet ocenjuje, da tudi ob pozitivnem vplivu na gospodarstvo javnofinančni izpad ne bi preprosto izginil.
Že aprila je Fiskalni svet opozarjal, da bi zakon brez kompenzacijskih ukrepov strukturno povečal primanjkljaj za približno 900 milijonov evrov oziroma za več kot eno odstotno točko BDP na leto. Hkrati je opozarjal, da je manevrski prostor slovenske fiskalne politike omejen.
Vlada: Ljudem nič ne jemljemo
Vlada in koalicija takšni interpretaciji nasprotujeta. Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je poudaril, da statični modeli ne zajamejo tega, kar naj bi zakon prinesel prek večje gospodarske aktivnosti.
Po njegovih besedah zakon zmanjšuje bremena ter več denarja pušča prebivalstvu in gospodarstvu. Kot skupine, ki naj bi imele koristi, je navedel upokojence, samozaposlene z nižjimi prihodki, kmete, mlade podjetnike, normirance, družine, najemnike stanovanj in visoko usposobljene kadre.
Med pomembnejšimi ukrepi so socialna kapica na prispevke, spremembe za normirance in samozaposlene, znižanje DDV na nekatera osnovna živila in energente ter možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela. Predlagatelji zakon predstavljajo kot paket ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti in razbremenitev prebivalstva ter gospodarstva.
Prav pri tem pa ostaja odprto ključno javnofinančno vprašanje: če država zbere manj prispevkov in davkov oziroma hkrati poveča nekatere izdatke, mora razliko pokriti z drugimi prihodki, nižjimi izdatki ali večjim primanjkljajem. Urad za makroekonomske analize in razvoj je opozoril, da kratkoročnega učinka ni mogoče dokončno oceniti, dokler ni jasno, ali in kako bi država zmanjšala druge izdatke oziroma uvedla dodatne prihodke.
ZZZS opozarja na 113 milijonov manj
Posebej konkretna opozorila prihajajo iz zdravstvene in pokojninske blagajne. ZZZS ocenjuje, da bi bil zaradi sprememb letni izpad njegovih prihodkov približno 113 milijonov evrov. Njegova predstavnica je opozorila, da bo treba ob nižjih prilivih zagotoviti nadomestne vire, če naj se obseg financiranja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ohrani.
Zpiz medtem opozarja predvsem na socialno kapico. Zaradi nje naj bi bilo prilivov približno 150 milijonov evrov manj, dodatnih okoli 45 milijonov letno pa bi pomenilo znižanje osnove za plačevanje prispevkov samozaposlenih in kmetov. Poleg tega je tu še ocenjenih približno 240 milijonov evrov dodatnih izdatkov zaradi polne pokojnine ob nadaljevanju dela.
Sindikati zato opozarjajo, da ni dovolj povedati, koliko denarja bo posameznim skupinam ostalo v žepu. Želijo tudi odgovor, iz katerih virov bo država financirala zdravstveno in pokojninsko blagajno, če se njuni prispevni prihodki zmanjšajo. Vlada na drugi strani vztraja, da zakon z izboljšanjem pogojev za delo in podjetništvo ustvarja podlago za večjo gospodarsko aktivnost in s tem tudi prihodke države.
Medtem teče zbiranje podpisov za referendum
Vse to se dogaja v času, ko usoda zakona še zdaleč ni dokončno odločena. Sindikalne centrale od 1. septembra zbirajo podpise za razpis zakonodajnega referenduma, za katerega potrebujejo najmanj 40.000 overjenih podpor volivcev. Rok se izteče 5. oktobra.
Po zadnjem javno objavljenem podatku, ki ga je bilo mogoče preveriti, so sindikati do 14. septembra zbrali 26.455 podpisov. To je približno dve tretjini potrebnega števila, časa pa imajo še skoraj tri tedne.
Referendumska zgodba ima za seboj že nenavaden pravni zaplet. Državni zbor je sprva odločil, da referendum o zakonu ni dopusten, ker zakon vsebuje tudi davčne in druge vsebine, za katere ustava omejuje možnost referendumskega odločanja. Pobudniki so se obrnili na Ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je avgusta sklep DZ razveljavilo s sedmimi glasovi proti enemu. Presodilo je, da zakon kot celota ne sodi med zakone, o katerih referendum po ustavi ni dovoljen. Ob tem je opozorilo tudi na problematičnost tako imenovane omnibus tehnike, pri kateri se z enim zakonom spreminja več zakonov z različnih področij. Takšno zakonodajno tehniko bi bilo po stališču ustavnega sodišča treba uporabljati izjemoma in jo posebej utemeljiti.
Podpise spremljajo tudi težave na eUpravi
Zbiranje podpisov pa se je zapletlo še na drugi strani. Že na začetku septembra so uporabniki poročali o težavah pri elektronskem oddajanju podpore prek portala eUprava. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je težave potrdilo.
Svoboda, SD in Levica so zaradi tega zahtevale nujno sejo parlamentarnega odbora. V zahtevi so navedle tudi informacije anonimnih zaposlenih o domnevnem ustnem navodilu, naj se težave ne odpravljajo oziroma naj se odpravljajo počasi. Te navedbe niso preverjene, kar priznavajo tudi vlagatelji zahteve, zato jih ni mogoče predstavljati kot dejstvo. Opozicija zahteva nadzor in pojasnila ministrstva o delovanju sistema ter morebitnem vplivu motenj na že oddane podpise.
Za zdaj je bistveno, da uradna eUprava še vedno navaja možnost elektronske oddaje podpore, rok 5. oktober in zakonski prag 40.000 podpisov.
Zakon je postal politični boj dveh povsem različnih razlag
Interventni zakon je bil sprejet že 11. maja, še pred nastopom sedanje Janševe vlade. Pripravile so ga stranke sedanje parlamentarne večine, pri sprejemu pa ga je podprla tudi SDS. Zato ga danes ni povsem natančno opisovati zgolj kot »Janšev interventni zakon«, čeprav ga aktualna koalicija politično zagovarja in je postal pomemben del njene gospodarske usmeritve.
Njegovi zagovorniki ga predstavljajo kot razvojni paket, ki znižuje obremenitve dela, podjetništva in prebivalstva ter naj bi spodbudil gospodarsko aktivnost. Sindikati in opozicija uporabljajo diametralno nasprotno razlago: menijo, da razbremenitve nesorazmerno koristijo premožnejšim ter zmanjšujejo prihodke sistemov, iz katerih se financirajo javne storitve.
Pri tem številke Fiskalnega sveta prinašajo pomembno vmesno ugotovitev. Svet priznava, da lahko zakon gospodarsko aktivnost spodbudi, vendar ocenjuje, da ta učinek ne bi v celoti pokril javnofinančnega poslabšanja.
Če bo 40.000 podpisov, bodo imeli zadnjo besedo volivci
Zato bo naslednjih nekaj tednov pomembnih. Če pobudniki do 5. oktobra zberejo najmanj 40.000 veljavnih podpisov in izpolnijo nadaljnje zakonske pogoje, bo sledila zahteva za razpis zakonodajnega referenduma.
Takrat vprašanje ne bo več samo, ali je socialna kapica dobra za konkurenčnost, ali naj zaposleni ob nadaljevanju dela prejema polno pokojnino in koliko naj država pobere z DDV. Volivci bodo odločali o celotnem zakonu, ki na enem mestu posega v več različnih sistemov.
In prav tu številke, ki so prišle na mizo komisije, postanejo pomembnejše od političnih sloganov. Zagovorniki zakona bodo morali pojasniti, kako bodo nadomestili prihodke, ki jih država in socialne blagajne izgubijo, nasprotniki pa, zakaj gospodarske razbremenitve po njihovem ne odtehtajo teh posledic.
Fiskalni svet je vmes postavil merljivo izhodišče: pozitivni gospodarski učinek pričakuje, vendar po njegovi oceni ne bo dovolj velik, da bi izničil celoten javnofinančni račun. Če bo referendum razpisan, bo prav razmerje med razbremenitvami danes in njihovim financiranjem jutri verjetno eno osrednjih vprašanj, o katerih se bodo morali odločati volivci.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
