Trenutna politična oblast razmišlja o spremembah zakonodaje, ki ureja domače koline in zakol živali na lastnem dvorišču. Vendar pa neposredna prepoved ni bila sprejeta, saj bi povzročila veliko nezadovoljstvo. Namesto tega je bil v zakon o varni hrani in krmi uveden predlog omejitve, ki določa, koliko živali lahko posameznik zakolje za lastno uporabo. Ta omejitev je zdaj v ospredju zakonodajnih razprav.
Sprva je bilo predlagano, da morajo posamezniki imeti živali, namenjene za zakol, v reji od rojstva ali najmanj tri mesece (na primer pri prašičih), medtem ko bi perutnino morali rediti najmanj en mesec. Takšna zahteva bi lahko končala tradicijo prodaje živih pujskov in odojkov, mlajših od treh mesecev, ter povzročila upad reji piščancev. Mnogi manjši rejci namreč kupujejo kilogram težke piščance, ki jih nato redijo do klavne teže.
Zaskrbljenost kmetov
Predlog je naletel na nasprotovanje kmetov. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek je ta predlog označil za nesprejemljiv. Prav tako je Matej Šmigoc, prašičerejec in podpredsednik sveta ptujske območne enote KGZS, poudaril, da takšna zakonodaja ne sme biti sprejeta.
“Omejitve glede dolžine reje ali števila živali za zakol so nedopustne. To omejuje samooskrbo, ki ne gre na trg, od katere nimajo prihodka klavnice in druge službe. Očitno je, da država želi nadzorovati in obdavčiti vsako glavo živine,” je dodal.
Reakcije in prihodnost
V odzivu na predlog so številne skupine izrazile zaskrbljenost nad posledicami za samooskrbo in tradicionalne kmetijske prakse. Čeprav nekateri podpirajo večji nadzor zaradi varnosti hrane, drugi opozarjajo, da bi omejitve lahko ogrozile kulturno dediščino in ekonomsko stabilnost manjših kmetij. Zakonodajalci še vedno tehtajo mnenja vseh strani, preden sprejmejo končno odločitev o usodi domačih narezkov.
“Država očitno želi nadzorovati in obdavčiti vsako glavo živine.” – Matej Šmigoc
Ali bo zakonodaja resnično omejila domače koline, ostaja vprašanje, ki deli javnost in strokovnjake. Medtem ko ena stran pozdravlja večjo varnost hrane, druga opozarja na negativne posledice za tradicijo in gospodarstvo.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
