Regres za letni dopust je zakonska pravica vsakega delavca v Sloveniji, ki ima pravico do letnega dopusta. Za leto 2026 minimalna plača, ki določa tudi minimalni regres, znaša 1.481,88 evra. Vendar pa se v javnem sektorju ta znesek dvigne na 1.630,07 evra.
Regres mora biti izplačan do 1. julija, razen če je delodajalec nelikviden, v tem primeru do 1. novembra. Zaposleni so do regresa upravičeni ne glede na to, ali so dopust že izkoristili ali ne. Izjeme obstajajo tudi pri delavcih s krajšim delovnim časom. Regres ima posebne davčne obravnave, delodajalci pa se soočajo z globami za neizplačilo.
Višina regresa in roki za izplačilo
Za leto 2026 mora delodajalec izplačati regres vsaj v višini minimalne plače, ki je 1.481,88 evra. V javnem sektorju je ta znesek še višji, saj znaša 1.630,07 evra, kar je 110 odstotkov minimalne plače. Regres mora biti izplačan do 1. julija, zamik pa je mogoč le ob nelikvidnosti delodajalca, kar mora biti določeno v kolektivni pogodbi, z najkasnejšim rokom izplačila do 1. novembra.
Pravice do regresa
Delavci so do regresa upravičeni ne glede na to, ali so dopust že izkoristili. Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta in ne na njegovo dejansko koriščenje. Če delavec ni zaposlen celo leto, prejme sorazmerni del regresa. Pri krajšem delovnem času je regres prav tako sorazmeren, razen v primerih, ko gre za krajši delovni čas po posebnih predpisih, kjer delavcu pripada celoten regres.
Kje so najvišji regresi?
Najvišji regresi so tradicionalno v bančnem sektorju. OTP banka je marca 2026 izplačala 2.830 evrov bruto, NLB pa 2.791 evrov neto. Enako visok regres so prejeli zaposleni v Zavarovalni skupini Sava in Generali Slovenija. V Zavarovalnici Triglav regres sledi kolektivni pogodbi, ki določa 75 odstotkov povprečne plače v podjetju.
Nedenarne oblike regresa
Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine predvideva, da mora biti regres najmanj v višini minimalne plače izplačan v denarju. Znesek nad tem pa lahko delodajalec izplača tudi v nedenarni obliki, ki mora biti delavcu dejansko uporabna in enakovredna denarnemu izplačilu. Takšna oblika regresa mora omogočati nakup osnovnih življenjskih potrebščin.
Davčna obravnava, večkratna izplačila in kazni
Regres ne spada v davčno osnovo do višine povprečne mesečne plače. Kar je nad to mejo, se obdavči. Regres se lahko izplača v več obrokih, pri čemer se na koncu preveri skupni znesek in obračuna dohodnina. Če delodajalec regresa ne izplača, gre za kršitev zakona. Inšpektorat za delo lahko ukrepa, kazni za delodajalce pa variirajo od 3.000 do 20.000 evrov za večje in od 1.500 do 8.000 evrov za manjše delodajalce. Odgovorne osebe se lahko soočajo z globami od 450 do 2.000 evrov.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
