Ribiči v Beli krajini se soočajo z resnimi težavami zaradi dolgotrajne suše, ki ogroža vodne ekosisteme. Zaradi visokih temperatur in pomanjkanja padavin so že morali zapreti nekatere ribnike, če pa dežja ne bo, bo ribolov prepovedan tudi na reki Kolpi. V Ribiški družini (RD) Črnomelj in RD Metlika skrbno spremljajo razmere, saj nizka raven vode in njeno segrevanje povečujeta nevarnost za pogin rib.
Ukrepanje na ribnikih in rekah
V ponedeljek so pri RD Črnomelj zaprli tri ribnike – Hrast, Nerajec in Mlaka – za najmanj dva tedna. V tem času bodo izvajali terenske oglede in spremljali stanje voda. Posebna pozornost je namenjena reki Kolpi in drugim belokranjskim rekam. Če se bo suša nadaljevala brez obilnih padavin, bodo podobni ukrepi uvedeni tudi na odprtih vodah. »V prihodnjem tednu bo naš ribiški gospodar ocenil stanje. Če se razmere ne bodo izboljšale, lahko pride do pogina rib, zato bomo za teden ali dva zaprli tudi ribolov na rekah,« pojasnjuje Alen Sajovic, tajnik RD Črnomelj.
David Jakopič, tajnik RD Metlika, dodaja, da je Kolpa vodno nekoliko nižja, vendar še vedno primerna za kopanje. »Na jezeru v Prilozju še nismo začeli izvajati podobnih ukrepov, a glede na napovedano nadaljevanje sušnega obdobja kaže, da bodo potrebni tudi na vodotokih,« je povedal.
Ekosistemi pod pritiskom
V Krajinskem parku (KP) Kolpa opozarjajo, da visoke temperature zmanjšujejo količino kisika v vodi, nizki vodostaji pa obremenjujejo vse vodne ekosisteme. »Vprašanje ni, ali potrebujemo omejitve, ampak kdaj, katere in na kateri strokovni podlagi. Začasna omejitev določene dejavnosti v obdobju izjemnih hidroloških razmer ni napad na turizem, šport ali lokalno prebivalstvo. Je ukrep za ohranitev ekosistema, ki omogoča obstoj vseh teh dejavnosti tudi v prihodnje,« pravi Vesna Fabjan, direktorica KP Kolpa.
Dodaja, da za odgovorne odločitve potrebujemo sistematične podatke in dolgoročno spremljanje različnih dejavnikov. »Če se ozrem na Kolpo, lahko rečem, da na belokranjskem območju že zelo zvoni na odsekih, ki so že tako plitvi – Sodevci, pod Vinico, Žuniči, Marindol,« opozarja Fabjan.
Veslanje in jezovi kot rešitev
Tine Lindič iz kampa Kolpa Adventures pojasnjuje, da je kakovost vode v Poljanski dolini ocenjena s tremi zvezdicami, kar pomeni, da je voda čista in primerna za čolnarjenje. »Udomačilo se je mnenje, da posadke z vesli povzročajo škodo vodi. Nasprotno, z veslanjem vodo dodatno prezračujemo in vanjo vnašamo kisik,« pravi.
Lindič poudarja potrebo po obnovi obstoječih in gradnji novih jezov, kar bi pomagalo ohranjati višji vodostaj v sušnih obdobjih. To bi moral biti skupni projekt Slovenije in Hrvaške, sicer bi Kolpa lahko doživela usodo Dragonje, meni Lindič.
Spletno uredništvo
