Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je med torkovim obiskom Novega mesta napovedal zakonodajne spremembe, s katerimi želi vlada pospešiti izvajanje velikih infrastrukturnih projektov. V ospredju je tretja razvojna os, katere ključni odsek pri Novem mestu zaradi dolgotrajnih upravnih in sodnih postopkov še vedno čaka na gradbeno dovoljenje. Minister je ocenil, da sedanja ureditev omogoča predolgo zavlačevanje strateških projektov, in napovedal možnost omejevanja pritožb stranskih udeležencev.
Z novomeškim županom Gregorjem Macedonijem sta govorila tudi o zahodni obvoznici, novem mostu v Srebrničah, železniški povezavi z Belo krajino in infrastrukturnih potrebah regije, ki že vrsto let opozarja na neustrezne prometne povezave.
Minister in župan o prometnih težavah jugovzhodne Slovenije
Novo mesto je v torek, 3. novembra, obiskal minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, ki se je v okviru vladnega obiska jugovzhodne Slovenije sestal z novomeškim županom Gregorjem Macedonijem. Pogovor je bil namenjen predvsem infrastrukturnim projektom, ki so pomembni za prometno povezanost mesta, gospodarstvo in širšo regijo.
Po poročanju Dolenjskega lista sta sogovornika posebno pozornost namenila tretji razvojni osi, zahodni obvoznici z mostom v Srebrničah ter drugim prometnim povezavam, katerih izvedba se že več let odmika. Župan Macedoni je opozoril, da so prav prometne težave med najbolj perečimi vprašanji, ki jih Novo mesto brez sodelovanja države ne more rešiti.
Mesto je pomembno gospodarsko središče jugovzhodne Slovenije, v katerem delujejo velika industrijska podjetja in številni manjši dobavitelji. Za njihovo delovanje so pomembne zanesljive cestne povezave, ustrezna logistična infrastruktura in prometna dostopnost za zaposlene.
Macedoni je posebej izpostavil tudi pretekle zaveze države v povezavi s proizvodnjo novih avtomobilskih modelov v tovarni Revoz. Po njegovih besedah je bila prometna infrastruktura del širših pričakovanj ob odločitvah skupine Renault o prihodnji proizvodnji v Novem mestu.
Tretja razvojna os: Ključni odsek do Revoza še vedno brez dovoljenja
Ena osrednjih tem obiska je bila južna tretja razvojna os, načrtovana prometna povezava, ki naj bi Novo mesto in Belo krajino bolje povezala z dolenjskim avtocestnim omrežjem. Projekt je razdeljen na več odsekov, ki so v različnih fazah priprave in pridobivanja dovoljenj.
Največje težave so na začetnem delu trase med vzhodnim avtocestnim priključkom Novo mesto in priključkom Osredek. Ta del vključuje tudi povezavo proti območju Revoza in predstavlja pomemben začetni odsek nove hitre ceste.
Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja se je že večkrat zapletel zaradi pravnih sredstev Civilne iniciative 3ROS-jug. Ta opozarja na vprašanja izbire trase in vplivov predvidene prometnice na bližnje prebivalce, zlasti glede hrupa, kakovosti zraka in tresljajev.
Upravno sodišče je poleti 2025 že drugič odpravilo gradbeno dovoljenje za sporni odsek in zadevo vrnilo pristojnemu ministrstvu v ponovno odločanje. To pomeni, da ni šlo zgolj za pritožbo, ki bi brez vsebinske presoje ustavila projekt, temveč za sodno odločitev, zaradi katere je bilo treba postopek ponoviti.
Dars je letos spomladi dopolnil vlogo, ministrstvo za okolje in prostor pa je 25. avgusta izvedlo ustno obravnavo s stranskimi udeleženci. Po zadnjih javno objavljenih informacijah ministrstvo preučuje njihove pripombe in pripravlja novo odločitev. Začetek gradnje tega dela trase je zato še vedno odvisen od nadaljnjega upravnega postopka in morebitnih pravnih sredstev.
Vrtovec: Zakonodajo je treba spremeniti
Minister Vrtovec je po sestanku z županom izrazil nezadovoljstvo zaradi dolgotrajnih postopkov, ki po njegovem mnenju preprečujejo uresničevanje infrastrukturnih projektov državnega pomena.
Po poročanju STA je dejal, da se o spremembah zakonodaje trenutno pogovarjajo najmanj trije ministri vlade. Ena od možnosti je natančnejša določitev, kdo lahko nastopa kot stranski udeleženec in pod kakšnimi pogoji lahko izpodbija infrastrukturni projekt.
Minister je omenil tudi možnost, da vložene pritožbe ne bi samodejno zadržale postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Med obravnavanimi rešitvami so po njegovih besedah tudi instrukcijski roki, v katerih bi morala sodišča odločati o sporih, povezanih z velikimi infrastrukturnimi projekti.
Vrtovec je ocenil, da sedanja ureditev omogoča, da manjša civilna iniciativa s pravnimi sredstvi za daljše obdobje zadrži projekt, za katerega država meni, da je strateško pomemben. Takšen položaj je označil za anomalijo, ki jo je treba odpraviti.
Ob tem je poudaril, da si želi zakonodajnih rešitev, ki ne bi povzročile novih ustavnopravnih sporov. Po njegovem mnenju bi morale spremembe omogočiti učinkovitejše odločanje in hitrejše izvajanje projektov.
Za zdaj gre za ministrovo napoved, ne za že sprejeto spremembo zakonodaje. Konkretno besedilo predloga, pogoji za omejevanje pritožb in morebitni roki uveljavitve še niso javno predstavljeni.
Pospeševanje gradnje in pravica prebivalcev do sodnega varstva
Napovedane spremembe odpirajo pomembno vprašanje ravnovesja med javnim interesom za gradnjo prometne infrastrukture in pravicami prebivalcev, na katere lahko takšni posegi vplivajo.
Na eni strani dolgotrajni postopki povečujejo negotovost pri načrtovanju, odmikajo začetek gradnje in lahko povzročijo dodatne stroške. Na drugi strani pa imajo posamezniki in organizacije, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, pravico opozarjati na morebitne nepravilnosti pri dovoljevanju posegov v prostor.
V primeru tretje razvojne osi pri Novem mestu Civilna iniciativa 3ROS-jug zahteva ustrezno primerjavo različnih možnosti priključevanja na avtocesto ter presojo vplivov na okolje in prebivalce. Njeni pomisleki se nanašajo predvsem na hrup, onesnaženost zraka in tresljaje.
Prav zato je pomembno razlikovati med ministrovo politično oceno, da iniciativa zavira strateški projekt, in dejstvom, da je upravno sodišče v preteklosti odpravilo izdano gradbeno dovoljenje. Slednje kaže, da je bilo treba v postopku odpraviti ugotovljene pravne oziroma postopkovne pomanjkljivosti.
Če bo vlada pripravila spremembe, bo pomembno, kako bodo urejene pravice stranskih udeležencev, sodno varstvo in spoštovanje okoljskih predpisov. Hitrejši postopki sami po sebi še ne zagotavljajo, da bodo tudi pravno vzdržni.
Oktobra pomemben premik: Dovoljenje za 12,8 kilometra ceste do Malin
Medtem ko začetni del trase pri Novem mestu ostaja v postopkih, je bil na nadaljevanju tretje razvojne osi oktobra dosežen pomemben premik. Ministrstvo za okolje in prostor je 8. oktobra 2026 Darsu izdalo integralno gradbeno dovoljenje za tretjo in četrto etapo južnega dela tretje razvojne osi, od priključka Osredek do priključka Maline.
Gre za približno 12,8 kilometra dolgo štiripasovno prometnico, ki vključuje več zahtevnih infrastrukturnih objektov. Med njimi je tudi približno 2,3 kilometra dolg predor Gorjanci, ki bo eden ključnih elementov povezave proti Beli krajini.
Tretja etapa obsega približno 4,7 kilometra štiripasovne ceste, zunajnivojski priključek, 394 metrov dolg viadukt, dva nadvoza, tri podvoze in počivališče.
Četrta etapa vključuje približno 8,1 kilometra štiripasovne ceste in 2,1 kilometra dolgo povezovalno cesto Maline–Dole. Poleg predora Gorjanci sta načrtovana še dva viadukta, dolga 452 in 247 metrov, dva pokrita vkopa ter dodatni cestni objekti.
Izdaja gradbenega dovoljenja je pomemben korak, vendar še ne pomeni, da so dela na celotnem odseku že stekla. Za izvajanje projekta so pomembni tudi pravnomočnost dovoljenja, nadaljnji postopki izbire izvajalcev in organizacija gradnje.
Prihodnje leto ključni koraki za belokranjski ipsilon
Minister Vrtovec je med obiskom napovedal tudi napredek pri nadaljevanju tretje razvojne osi proti Beli krajini. Po njegovih besedah naj bi prihodnje leto izvedli ključne korake za tako imenovani belokranjski ipsilon, ki vključuje povezave od Malin proti Semiču ter naprej proti Črnomlju in Metliki.
Gre za infrastrukturno povezavo, ki jo Bela krajina pričakuje že vrsto let. Zaradi omejenih prometnih povezav in zahtevnega terena je dostopnost regije pomembno vprašanje tako za prebivalce kot za gospodarstvo.
Obstoječa cestna povezava čez Gorjance je pomembna za vsakodnevne migracije, prevoz blaga in dostop do storitev. Nova prometnica bi lahko izboljšala povezavo z avtocestnim omrežjem in zmanjšala časovno negotovost na daljših potovanjih.
Kljub ministrovi napovedi za zdaj še ni predstavljen podroben časovni načrt začetka gradnje posameznih odsekov belokranjskega ipsilona. Prav tako ni mogoče napovedati datuma dokončanja celotne južne tretje razvojne osi, dokler niso zaključeni potrebni postopki in zagotovljeni vsi pogoji za izvedbo.
Zahodna obvoznica in most v Srebrničah: Projekt, ki že leta čaka
Poleg tretje razvojne osi sta minister in župan govorila tudi o zahodni obvoznici Novega mesta in načrtovanem mostu v Srebrničah. Gre za pomemben prometni projekt, ki naj bi prispeval k razbremenitvi obstoječih cestnih povezav in izboljšanju dostopnosti zahodnega dela mesta.
Župan Macedoni je opozoril, da so se postopki za ta projekt v zadnjih štirih letih po njegovem mnenju nerazumljivo ustavili. Občina zato pričakuje aktivnejšo vlogo države in nadaljevanje pripravljalnih aktivnosti.
Minister Vrtovec je ocenil, da gre za obsežno naložbo, ki bi jo bilo mogoče izvajati tudi po fazah. Takšen pristop bi lahko omogočil postopno uresničevanje posameznih delov projekta, namesto da bi celotna investicija čakala na sočasno izvedbo vseh načrtovanih posegov.
Vendar minister ni predstavil konkretnega datuma začetka gradnje mostu ali zahodne obvoznice. Prav tako po sestanku ni bila objavljena nova finančna konstrukcija, zato je za zdaj mogoče govoriti predvsem o napovedi nadaljnjega usklajevanja in iskanja izvedbenih možnosti.
Za prebivalce Novega mesta bo ključno, ali bodo pogovori privedli do konkretnih odločitev, projektnih rokov in zagotovljenih sredstev.
Obnova železniške proge proti Beli krajini: Prva lopata v dveh letih?
Pomemben del ministrovih napovedi je bil povezan tudi z železniško infrastrukturo. Vrtovec je napovedal prizadevanja za pospešitev obnove in razširitve železniške proge od Ivančne Gorice proti Novemu mestu ter naprej proti Beli krajini.
Po ministrovi oceni se postopki v zadnjih letih niso premaknili dovolj hitro. Napovedal je, da si bo prizadeval za začetek prvih gradbenih del v približno dveh letih.
Ob tem je poudaril, da mora železnica postati pomembnejši del javnega potniškega prometa. Če bi bile železniške povezave hitrejše, zanesljivejše in konkurenčnejše cestnemu prometu, bi se po njegovi oceni več ljudi odločalo za potovanje z vlakom.
Za jugovzhodno Slovenijo je železniška povezava pomembna tudi zaradi dostopnosti delovnih mest, šol in drugih storitev. Izboljšanje infrastrukture bi lahko prispevalo k boljši prometni povezanosti regije, vendar bo dejanski učinek odvisen tudi od voznih redov, pogostosti povezav in kakovosti storitev.
Tudi pri tem projektu je treba ministrovo napoved razumeti kot cilj, ne kot že potrjen začetek gradnje. Za uresničitev bodo potrebni ustrezna dokumentacija, dovoljenja in zagotovljeno financiranje.
Novo mesto pričakuje konkretne premike, ne zgolj novih napovedi
Torkov obisk ministra Vrtovca je znova odprl vprašanje, kako hitro bo država lahko uresničila infrastrukturne projekte, ki jih jugovzhodna Slovenija pričakuje že več let.
Na tretji razvojni osi je bil z oktobrsko izdajo dovoljenja za odsek Osredek–Maline dosežen pomemben administrativni premik. Toda začetni odsek pri Novem mestu še vedno nima pravnomočnega dovoljenja, kar ostaja ena ključnih ovir pri nadaljevanju projekta.
Pri zahodni obvoznici in mostu v Srebrničah konkretna časovnica še ni predstavljena, pri belokranjskem ipsilonu in železniški povezavi pa je minister napovedal prihodnje korake, ki jih bo treba šele uresničiti.
Največ pozornosti bo v prihodnjih mesecih verjetno namenjene napovedanim zakonodajnim spremembam. Njihov pomen ne bo omejen zgolj na tretjo razvojno os, saj bi lahko vplivale tudi na postopke načrtovanja drugih večjih državnih infrastrukturnih projektov.
Pri tem bo odločilno, ali bo vladi uspelo skrajšati postopke, ne da bi pri tem posegla v pravice prebivalcev do učinkovitega pravnega varstva in ustrezne presoje vplivov na okolje.
Za Novo mesto in Belo krajino pa ostaja najpomembnejše vprašanje, kdaj se bodo dolgoletni načrti dejansko spremenili v gradbišča in nove prometne povezave.
