Slovenija si je zastavila ambiciozen cilj: do leta 2031 se želi uvrstiti med pet digitalno najbolj razvitih in varnih držav. V petek je začel delovati Strateški svet za umetno inteligenco in digitalizacijo, ki bo pripravljal predloge za tehnološki razvoj države.

Med prednostnimi področji so uporaba umetne inteligence v javni upravi, digitalizacija zdravstva, prenova izobraževanja in krepitev kibernetske varnosti.

Nov strateški svet za obdobje velikih tehnoloških sprememb

Na ustanovni seji Strateškega sveta za umetno inteligenco in digitalizacijo so predstavili razvojno ambicijo, po kateri naj bi se Slovenija v prihodnjih petih letih uvrstila med evropske države z najvišjo stopnjo digitalne razvitosti in varnosti. Svet združuje strokovnjake in poznavalce sodobnih tehnologij, njegova naloga pa bo spremljanje tehnološkega razvoja ter priprava strokovnih podlag za odločitve vlade.

Predsednik vlade Janez Janša je ob začetku delovanja sveta poudaril, da umetna inteligenca prinaša spremembe, katerih obsega danes še ni mogoče v celoti predvideti. Tehnologija vse hitreje spreminja gospodarstvo, javne storitve in vsakdanje življenje, hkrati pa odpira nova vprašanja glede varnosti, zakonodaje in zaščite podatkov.

Po napovedih vlade strateški svet ne bo namenjen zgolj spremljanju razvoja, temveč tudi oblikovanju konkretnih predlogov za zakonske in sistemske rešitve. Pri tem naj bi posebno pozornost namenili področjem, na katerih bi lahko uporaba novih tehnologij izboljšala učinkovitost javnih storitev in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Umetna inteligenca v zdravstvu, šolah in javni upravi

Strateški svet bo deloval v šestih specializiranih delovnih skupinah. Njihovo delo bo usmerjeno v digitalno državo in uporabo umetne inteligence v javni upravi, razvoj znanja in talentov, prenovo izobraževalnega sistema ter digitalizacijo zdravstva. Pomemben del načrtovanih aktivnosti bo namenjen tudi uvajanju umetne inteligence v podjetja in spodbujanju tehnoloških naložb.

Digitalizacija zdravstva je eno od področij, kjer bi lahko tehnološke spremembe neposredno vplivale na prebivalce. Boljša povezljivost informacijskih sistemov, učinkovitejše upravljanje podatkov in uporaba digitalnih rešitev bi lahko olajšali določene administrativne postopke ter izboljšali dostop do storitev. Vendar bodo dejanski učinki odvisni od konkretnih projektov, njihove izvedbe in ustreznega varovanja občutljivih zdravstvenih podatkov.

Podobno velja za javno upravo in izobraževanje. Uporaba umetne inteligence lahko omogoča hitrejšo obdelavo informacij in podporo pri rutinskih nalogah, vendar zahteva tudi jasna pravila glede odgovornosti, nadzora in zanesljivosti avtomatiziranih odločitev. V šolah in drugih izobraževalnih ustanovah pa bo poleg tehnološke opremljenosti pomembno tudi usposabljanje učiteljev in razvoj digitalnih spretnosti.

Kibernetska varnost postaja eno ključnih državnih vprašanj

Poseben poudarek novega strateškega sveta bo namenjen kibernetski varnosti. Vlada opozarja, da so digitalni napadi vse pogostejši in zahtevnejši, umetna inteligenca pa lahko povečuje zmogljivosti tako obrambnih sistemov kot napadalcev. Zato naj bi bila zaščita digitalne infrastrukture sestavni del načrtovanega tehnološkega razvoja.

Kibernetska varnost ni pomembna zgolj za državne institucije. Motnje informacijskih sistemov lahko prizadenejo podjetja, bolnišnice, finančne ustanove in druge storitve, od katerih so prebivalci vsakodnevno odvisni. Krepitev varnosti zato zahteva usklajeno delovanje države, gospodarstva in strokovnih ustanov.

Med področji, ki jih bo strateški svet obravnaval, so tudi razvoj digitalne infrastrukture, kvantne tehnologije, mednarodna partnerstva in privabljanje visokotehnoloških investicij. Takšne naložbe bi lahko prispevale k razvoju novih delovnih mest in povečanju konkurenčnosti, vendar bodo za njihov uspeh potrebni ustrezno usposobljeni kadri in stabilno razvojno okolje.

Ambiciozen cilj, ki bo zahteval konkretne rezultate

Napoved uvrstitve med pet digitalno najbolj razvitih in varnih držav je za Slovenijo ambiciozna. Sama ustanovitev strateškega sveta še ne pomeni, da bo takšna uvrstitev tudi dosežena. Za oceno uspešnosti bodo pomembni merljivi kazalniki, izvedeni projekti, kakovost digitalnih javnih storitev in dejanska uporaba novih tehnologij v gospodarstvu ter družbi.

Vlada napoveduje, da bo svet sodeloval tudi pri posodabljanju nacionalne strategije digitalne preobrazbe. Ta bo morala slediti hitremu tehnološkemu razvoju in hkrati zagotavljati, da se nove rešitve uvajajo varno ter odgovorno. Pomembno bo tudi, da digitalne spremembe ne povečujejo razlik med prebivalci glede dostopa do storitev in znanja.

Za prebivalce bo ključnega pomena, ali bodo napovedane spremembe prinesle hitrejše postopke, dostopnejše storitve in večjo digitalno varnost. Prav konkretni rezultati bodo pokazali, koliko se bo ambiciozna napoved do leta 2031 uresničila.

 

Spletno uredništvo Naša dolenjska