V zadnjih desetih letih se je demografska podoba Dolenjske in Bele krajine opazno spremenila. Medtem ko je Mestna občina Novo mesto pridobila več kot 2.100 prebivalcev, je Mirna glede na svojo velikost zabeležila še izrazitejšo rast. Število prebivalcev se je tam povečalo za več kot 15 odstotkov, podobno spodbudni pa so podatki za Trebnje in Mirno Peč. Povsem drugačno zgodbo piše Črnomelj, ki je v desetletju izgubil 237 prebivalcev.
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije razkrivajo tudi zanimivo dejstvo: za rast občine niso vedno odločilna rojstva, temveč vse pogosteje selitve. Prav te lahko določijo, kateri kraji pridobivajo prebivalce in kateri se soočajo z njihovim upadanjem.
Dolenjska in Bela krajina sta v zadnjem desetletju doživeli precejšnje demografske spremembe. Primerjava podatkov Statističnega urada Republike Slovenije za 1. januar 2016 in 1. januar 2026 kaže, da se število prebivalcev v posameznih občinah ni spreminjalo enakomerno. Nekatere so rasle hitreje od slovenskega povprečja, druge so ostale skoraj na istem, ponekod pa se je število prebivalcev zmanjšalo.
Razlike niso pomembne samo z vidika statistike. Število prebivalcev vpliva na potrebe po vrtcih, šolah, stanovanjih, zdravstvenih storitvah in prometnih povezavah. Občina, ki pridobiva prebivalce, mora razmišljati o širjenju javne infrastrukture, občina z upadanjem prebivalstva pa se lahko sooča z drugačnimi izzivi, zlasti pri ohranjanju storitev in dolgoročnem razvoju.
Po primerjavi, ki jo je objavil Dolenjskainfo na podlagi podatkov SURS, so med 15 obravnavanimi dolenjskimi in belokranjskimi občinami posebej izstopale Mirna, Trebnje, Mirna Peč in Novo mesto.
Mirna presenetila z največjo odstotno rastjo
Med primerjanimi občinami je po odstotni rasti prebivalstva najbolj izstopala Mirna. Leta 2016 je imela 2.515 prebivalcev, na začetku leta 2026 pa že 2.895. V desetih letih je tako pridobila 380 prebivalcev, kar pomeni 15,1-odstotno rast.
Na prvi pogled se povečanje za nekaj sto ljudi morda ne zdi posebej veliko, vendar je pri manjši občini takšna sprememba izrazita. Pomeni namreč, da je bilo na začetku letošnjega leta na Mirni približno za šestino več prebivalcev kot pred desetimi leti.
Mirna je tako po relativni rasti prehitela tudi precej večje občine. Podatek je zanimiv predvsem zato, ker kaže, da demografska rast ni omejena na največja regionalna središča. Prebivalstvo se lahko povečuje tudi v manjših občinah, če se vanje priseljuje dovolj ljudi oziroma če število rojstev in priselitev presega število smrti ter odselitev.
Podrobnejši podatki za leto 2025 kažejo, da so imele pri rasti Mirne posebej pomembno vlogo selitve. Naravni prirast je znašal 11 prebivalcev, selitveni pa 61. Skupni prirast je bil tako pozitiven za 72 ljudi.
To pomeni, da je večino lanskega povečanja prebivalstva prispevalo priseljevanje, ne razlika med številom rojstev in smrti.
Trebnje in Mirna Peč med najhitreje rastočimi
Zelo izrazito rast je v zadnjem desetletju dosegla tudi občina Trebnje. Število prebivalcev se je povečalo za 1.501, kar predstavlja 12,1-odstotno rast. Na začetku leta 2026 je imela občina 13.855 prebivalcev.
Trebnje tako ni raslo samo v odstotkih, temveč je pridobilo tudi veliko novih prebivalcev v absolutnem številu. Povečanje za več kot 1.500 ljudi je za občino pomembno z vidika dolgoročnega načrtovanja stanovanjskih območij, javnih storitev in prometne infrastrukture.
Tudi v Trebnjem so bile v zadnjem letu odločilne predvsem selitve. Leta 2025 je bil naravni prirast pozitiven za samo dve osebi, skupni prirast pa je znašal 162 prebivalcev. Razlika pomeni, da je občina zaradi priseljevanja pridobila 160 prebivalcev več, kot jih je izgubila z odseljevanjem.
Med občinami z največjo odstotno rastjo je bila še Mirna Peč. Leta 2016 je imela 2.911 prebivalcev, deset let pozneje pa 3.238. Pridobila jih je 327 oziroma 11,2 odstotka.
Mirna, Trebnje in Mirna Peč tako predstavljajo tri različne primere občin, v katerih se je število prebivalcev v desetletju povečalo za več kot desetino. Njihova rast odpira tudi vprašanje, kako se spreminjajo potrebe lokalnega prebivalstva in ali razvoj infrastrukture sledi demografskim spremembam.
Novo mesto pridobilo največ ljudi, vendar lani tudi izgubilo prebivalce zaradi selitev
Čeprav Mirna vodi po odstotni rasti, je po številu pridobljenih prebivalcev med primerjanimi občinami na prvem mestu Novo mesto. Mestna občina je imela na začetku leta 2016 skupaj 36.503 prebivalce, deset let pozneje pa 38.678.
V desetletju se je število prebivalcev povečalo za 2.175 oziroma približno šest odstotkov. Gre za precejšnje povečanje, ki je pomembno tudi za načrtovanje razvoja največjega dolenjskega mesta in njegove širše okolice.
Novo mesto je gospodarsko in zaposlitveno središče Dolenjske, v katerem delujejo številna velika podjetja, izobraževalne ustanove in javne službe. Rast prebivalstva zato spremljajo tudi vprašanja stanovanjske ponudbe, prometne dostopnosti, vrtčevskih zmogljivosti in zdravstvene oskrbe.
Vendar desetletna rast še ne pomeni, da se prebivalstvo povečuje prav vsako leto. Podatki za leto 2025 kažejo zanimivo nasprotje. V Mestni občini Novo mesto je bilo rojstev za 21 več kot smrti, kar pomeni pozitiven naravni prirast. Toda selitveni prirast je bil negativen za 23 oseb.
Skupni prirast je bil tako negativen za dve osebi. Novo mesto je torej kljub večjemu številu rojstev kot smrti zaradi selitev v letu 2025 izgubilo nekoliko več prebivalcev, kot jih je pridobilo.
Ta podatek je pomemben predvsem zato, ker pokaže, da gospodarska moč in dolgoletna rast sama po sebi še ne zagotavljata pozitivnega selitvenega gibanja v vsakem posameznem letu.
Črnomelj v desetih letih izgubil 237 prebivalcev
Povsem drugačno demografsko zgodbo kaže občina Črnomelj. V desetletju med začetkom leta 2016 in začetkom leta 2026 se je število prebivalcev zmanjšalo za 237.
Na začetku letošnjega leta je občina po podatkih SURS štela 14.170 prebivalcev. To pomeni, da jih je imela pred desetimi leti 14.407. Zmanjšanje znaša približno 1,6 odstotka.
Čeprav je odstotni upad precej manjši od rasti v najhitreje razvijajočih se občinah, je pomemben zaradi dolgoročnih posledic, ki jih lahko prinese vztrajno zmanjševanje števila prebivalcev. Pri tem je treba upoštevati tudi starostno sestavo prebivalstva, saj lahko večji delež starejših vpliva na razmerje med številom rojstev in smrti.
Podatki za leto 2025 kažejo, da je bil v Črnomlju glavni razlog za zmanjšanje prebivalstva negativni naravni prirast. V občini je umrlo 43 ljudi več, kot se jih je rodilo. Selitveni prirast je bil prav tako negativen, vendar le za eno osebo.
Skupno se je število prebivalcev zaradi teh dveh dejavnikov zmanjšalo za 44. Skoraj celoten lanski upad je bil torej posledica tega, da je bilo smrti več kot rojstev.
Takšen podatek opozarja na drugačno vrsto demografskega izziva kot v občinah, kjer je glavni dejavnik odseljevanje. Za dolgoročni razvoj je pomembno tako ohranjanje prebivalstva kot zagotavljanje kakovostnih življenjskih razmer za različne generacije.
Semič po desetih letih na povsem enakem številu
Med zanimivostmi desetletne primerjave je tudi občina Semič, kjer je bilo število prebivalcev na obeh primerjanih datumih povsem enako.
To je precej neobičajen rezultat, čeprav ne pomeni, da se v občini v desetih letih ni nič spreminjalo. Število prebivalcev se lahko med posameznimi leti povečuje ali zmanjšuje, na koncu daljšega obdobja pa se vrne na enako raven.
Enako končno število prebivalcev tudi ne pomeni, da gre za iste ljudi. V desetletju se lahko spreminjajo generacije, posamezniki se priseljujejo in odseljujejo, prebivalstvo pa se stara.
Prav zato je za razumevanje demografskega razvoja pomembno spremljati več kazalnikov hkrati. Poleg skupnega števila prebivalcev so pomembni še njihova starost, število otrok, število delovno aktivnih prebivalcev ter naravno in selitveno gibanje.
Zakaj se nekatere občine povečujejo, druge pa praznijo?
Razlike med dolenjskimi in belokranjskimi občinami opozarjajo na širše demografske procese. Na število prebivalcev vplivata dva osnovna dejavnika: naravno gibanje, torej razlika med rojstvi in smrtmi, ter selitveno gibanje, ki prikazuje razliko med priseljenimi in odseljenimi.
Če se v občino priseli več ljudi, kot se jih odseli, lahko njeno prebivalstvo raste tudi ob negativnem naravnem prirastu. Nasprotno pa lahko občina z več rojstvi kot smrtmi izgublja prebivalce, če je odseljevanje izrazitejše od priseljevanja.
Podatki za Trebnje in Mirno kažejo, kako pomembne so lahko selitve za rast prebivalstva. V obeh občinah je bil leta 2025 selitveni prirast bistveno višji od naravnega. Novo mesto je imelo drugačno razmerje, v Črnomlju pa je k zmanjšanju prebivalstva prispevalo predvsem večje število smrti kot rojstev.
Na selitvene odločitve lahko vplivajo različni dejavniki, med drugim dostopnost stanovanj, zaposlitvene možnosti, prometne povezave, bližina šol in vrtcev ter kakovost življenjskega okolja. Vendar iz samih podatkov o številu prebivalcev ni mogoče določiti, kateri od teh dejavnikov je bil v posamezni občini odločilen.
Pomembno je tudi, da selitveni prirast vključuje tako selitve med slovenskimi občinami kot selitve iz tujine in v tujino. Pozitivna številka zato sama po sebi ne pomeni, da se v občino priseljujejo predvsem mlade družine ali da novi prebivalci prihajajo iz določene države.
Rast prebivalstva prinaša tudi nove obveznosti občinam
Za lokalne skupnosti so demografski podatki pomembno izhodišče pri načrtovanju razvoja. Občina, ki v desetih letih pridobi več kot deset odstotkov prebivalcev, se lahko sooči s povečanim povpraševanjem po stanovanjih, vrtčevskih mestih, šolskih prostorih in drugih javnih storitvah.
Rast lahko vpliva tudi na promet. Več prebivalcev pomeni več vsakodnevnih poti na delo, v šolo, po opravkih in do zdravstvenih ustanov. Če infrastruktura ne sledi povečevanju števila prebivalcev, se lahko pojavijo dodatne obremenitve cest, parkirišč in javnega prevoza.
Po drugi strani zmanjševanje prebivalstva prinaša drugačne izzive. Zlasti če ga spremlja staranje prebivalstva, lahko raste potreba po zdravstveni oskrbi, pomoči na domu in drugih storitvah za starejše. Občine morajo hkrati zagotavljati vzdrževanje cest, vodovodov in javnih objektov tudi na območjih, kjer živi vse manj ljudi.
Razvojne potrebe zato niso enake v Mirni, Trebnjem, Novem mestu in Črnomlju. Vsaka občina mora pri načrtovanju upoštevati svoje demografske značilnosti in dolgoročne trende.
Dolenjska prihodnosti ne bo povsod enaka
Desetletna primerjava razkriva, da se demografska podoba Dolenjske in Bele krajine spreminja v različnih smereh. Mirna je med obravnavanimi občinami dosegla največjo odstotno rast, Trebnje in Mirna Peč sta prav tako pridobila več kot desetino prebivalcev, Novo mesto pa je po absolutnem povečanju na prvem mestu.
Na drugi strani Črnomelj beleži zmanjšanje števila prebivalcev, Semič pa je desetletje zaključil na enaki ravni, kot ga je začel. Razlike so še posebej zanimive, ko jih primerjamo s podatki o rojstvih, smrtih in selitvah.
Prav ti kažejo, da prihodnjega razvoja občin ne bo mogoče razumeti samo skozi skupno število prebivalcev. Pomembno bo tudi, koliko ljudi se priseljuje, koliko se jih odseljuje, kako se spreminja starostna sestava in kakšne življenjske pogoje posamezne občine zagotavljajo.
Dolenjska in Bela krajina tako vstopata v novo desetletje z različnimi demografskimi izhodišči. Nekatere občine bodo morale predvsem slediti rasti, druge pa iskati načine, kako ohraniti prebivalstvo in zagotoviti kakovostno življenje tudi ob njegovem zmanjševanju.
