Voznik, ki na avtocesti preseže dovoljeno hitrost za 100 km/h, prejme enako kazen kot tisti, ki jo prekorači za 60 km/h. Kljub alarmantnim statistikam, ki kažejo, da je neprilagojena hitrost povezana s 40 odstotki smrtnih primerov v prometu, slovensko ministrstvo ne načrtuje sprememb v zakonodaji.
Primer iz Čateža ob Savi
Na začetku meseca so policisti PU Novo mesto ujeli nizozemskega voznika BMW, ki je na avtocesti pri Čatežu ob Savi vozil s hitrostjo 238 km/h. S tem je prekoračil omejitev za 108 km/h, kar mu je prineslo globo v višini 1200 evrov in devet kazenskih točk. Pomembno je poudariti, da enaka globa velja za vse, ki prekoračijo hitrost nad 60 km/h, kar pomeni, da bi jo prejel že pri hitrosti 190 km/h.
Razmisleki o progresivnih globah v Italiji
Medtem ko slovensko ministrstvo ne razmišlja o spremembah, Italija preučuje uvedbo progresivnih kazni, ki bi bile vezane na dejansko prekoračitev hitrosti. Predlog vključuje globo 10 evrov za vsak kilometer prekoračitve nad omejitvijo. Takšne sankcije bi bile bolj prilagojene resnosti prekrška in bi voznike dodatno odvračale od ekstremnih hitrostnih prekrškov.
Statistika prekoračitev hitrosti
Slovenska policija ne vodi natančnih podatkov o najvišjih prekoračitvah hitrosti, vendar beleži skupno število zaznanih kršitev. Največ prekrškov so zabeležili leta 2024, ko je bilo zaznanih 1228 primerov. Letos so izmerili 625 kršitev, a so podatki še začasni. Policija opozarja, da višje hitrosti pomenijo večje tveganje za nesreče, saj se zmanjšuje čas za zaznavo nevarnosti in podaljšuje zavorna pot.
“Pri hitrosti 200 km/h ali več je tveganje za nesrečo izjemno visoko, posledice pa so lahko bistveno hujše,” so pojasnili na policiji.
Stališče Ministrstva za infrastrukturo
Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko ne načrtuje sprememb zakonodaje glede prekoračitev hitrosti. Kljub temu priznavajo, da je hitrost ključni dejavnik tveganja v cestnem prometu. Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa navaja neprilagojeno hitrost kot glavni vzrok smrtnih prometnih nesreč. V obdobju 2015-2025 je z neprilagojeno hitrostjo povezano 40,1 odstotka smrtnih žrtev na cestah.
“Kljub temu ministrstvo trenutno ne pripravlja sprememb zakona, ki bi uvedle dodatne kazni za ekstremne prekoračitve hitrosti,” poudarjajo na ministrstvu.
Učinkovitost nadzora
Ministrstvo meni, da sama višina globe ni edini učinkovit odvračalni dejavnik, pomembna sta tudi učinkovit nadzor in verjetnost, da bo kršitev odkrita. Kot primer dobre prakse navajajo širitev sekcijskega merjenja hitrosti, ki je načrtovana do leta 2028 z vzpostavitvijo desetih novih odsekov.
Čeprav sekcijsko merjenje hitrosti v Sloveniji že dlje časa spremljajo zapleti, ministrstvo vztraja pri nadaljevanju projekta. Prihodnje spremembe v zakonodaji bi morale temeljiti na analizah tveganja, učinkovitosti trenutnih sankcij in mednarodnih praksah.
Za konec, ministrstvo poudarja, da je pomembno obravnavati celoten sistem sankcioniranja, ki vključuje tudi kazenske točke in ukrepe povezane z vozniškimi dovoljenji.
