V današnjem času je namakanje postalo ključno za pridelavo hrane. Brez njega bi bila pridelava zelenjave skoraj nemogoča, pridelki koruze pa bi se zmanjšali za približno 30 odstotkov. Pri pšenici in ječmenu je situacija nekoliko boljša zaradi naravnih padavin, pravi Rozalija Cvejić z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Vloga naravnih ukrepov za zadrževanje vode je pomembna, saj povečujejo odpornost tal proti suši in zmanjšujejo erozijo. Ti ukrepi vključujejo skrb za strukturo tal, ustrezne dosevke, kolobarjenje in izbiro rastlinskih vrst. Strukturni ukrepi, kot so oranje po plastnicah in terasiranje, so sestavni del strateških načrtov kmetijske politike.
Pomen kombiniranih ukrepov za optimalno izrabo vode
Po besedah Rozalije Cvejić je ključ do uspeha v kombinaciji različnih ukrepov, ki so optimalno umeščeni v določeno območje. Čeprav imamo znanje o okoljskem modeliranju, ga premalo uporabljamo v implementaciji kmetijskih politik. Kmetje potrebujejo večjo podporo pri implementaciji teh kombinacij ukrepov.
Paradoks povečane pridelave na sušnih območjih
Medtem ko so naravni ukrepi za zadrževanje vode v trajnih nasadih in poljedelstvu učinkoviti, njihova omejenost postane očitna pri pridelavi zelenjave. Natančno namakanje, ki ga kombiniramo z naravnimi ukrepi, je ključno za upravljanje odpornosti na sušo. Ironično je, da želimo povečati pridelavo zelenjave ravno na območjih, ki jih ogroža suša, poudarja za RTV SLO Cvejić. Podnebne spremembe zahtevajo natančnost pri uporabi vode, zlasti v kritičnih razvojnih fazah rastlin.
Primerjava med namakanimi in nenamakanimi polji
Rozalija Cvejić pojasnjuje, da je razlika med namakanimi in nenamakanimi polji očitna. Na primer, v Vipavski dolini lahko primerjamo dve sosednji polji koruze. Polje, kjer so koruzo posejali zgodaj in zaščitili z vetrno pregrado, je v sušnem letu dalo do 70 odstotkov več pridelka kot polje brez zaščite. V Prekmurju, kjer so tla plitka in dobro odcedna, je namakanje nujno za pridelavo koruze v sušnih letih. Suša ima različen vpliv glede na kakovost tal in uporabo dodatnih ukrepov.
Namakanje kot znanstveni pristop
Natančno namakanje je ključnega pomena pri pridelavi zelenjave. Raziskave na Gorenjskem so pokazale, da kapljično namakanje čebule pomeni bistveno razliko v pridelku. Trajnostno namakanje vključuje sprotne meritve vode v tleh in prilagajanje namakanja, kar zagotavlja varnost v spremenljivih vremenskih razmerah. Pomembno je, da so pridelovalci usposobljeni in motivirani za izvajanje natančnega namakanja.
Vpliv podnebnih sprememb na potrebe po vodi
Podnebne spremembe vplivajo na pridelavo hrane, saj se spreminjajo vodni viri in temperature. Manj snega pomeni manjše zaloge vode, kar povečuje ranljivost na sušo. Višje temperature povečujejo potrebe rastlin po vodi, zato je natančnost pri rabi vode ključna. V Savinjski dolini že danes primanjkuje vodnih virov za obstoječa vodna dovoljenja, zato bo izboljšanje natančnosti rabe vode nujno za prihodnost.
Izgradnja in upravljanje namakalnih sistemov
Izgradnja namakalnih sistemov je zapletena naloga, ki zahteva koordinacijo med državo, lokalnimi skupnostmi in kmeti. Nova zakonodaja omogoča državi gradnjo namakalnih sistemov, kar je pomemben korak naprej. Projekti so kompleksni in primerljivi z gradnjo avtocest. Koordinacija in mediacija med številnimi lastniki zemljišč sta ključni za uspeh.
Izboljšanje dostopa do vode za namakanje
Slovenija ima veliko vodnih virov, vendar njihov dostop ni enakomeren. Na Primorskem je nujna izgradnja večnamenskega zadrževalnika, medtem ko so Gorenjska in Podravje dobro povezani z vodnimi viri. V Beli krajini in na Goričkem so vodni viri omejeni, zato se kmetje zanašajo na manjše zadrževalnike. Dostopnost do vode za namakanje se razlikuje glede na regijo.
Potencial za širitev namakalnih sistemov
Po ocenah bi Slovenija lahko namakala do 200.000 hektarjev kmetijskih površin, vendar trenutno namakamo le dva odstotka teh površin. Potencial za širitev je velik, a zahteva boljšo organizacijo in podporo s strani ministrstva za kmetijstvo. Implementacijska skupina bi morala usmerjati prizadevanja za izgradnjo državnih namakalnih sistemov.
Trajnostno pridelovanje hrane
Natančno in trajnostno namakanje je ključno za zmanjšanje vpliva na okolje in povečanje samooskrbe s hrano. Pravilno namakanje zmanjšuje onesnaženje podzemnih vod in izboljšuje privzem hranil. Na Biotehniški fakulteti razvijajo sisteme za podporo odločanju o namakanju, ki pomagajo kmetom sprejemati informirane odločitve o rabi vode.
Spletno uredništvo Dolenjske novice
