Koliko je premožen povprečen Slovenec? Nova raziskava družbe Allianz ponuja na prvi pogled zelo konkreten odgovor: konec leta 2025 je imel prebivalec Slovenije v povprečju 44.700 evrov bruto finančnih sredstev. Ko odštejemo dolgove, ostane 35.320 evrov. Toda preden začnemo računati, koliko denarja bi morali imeti na računu, je potreben pomemben popravek. To ni znesek, ki ga ima povprečen Slovenec na banki, niti ni vrednost njegovega celotnega premoženja.
V izračun so vključene bančne vloge, delnice, skladi, obveznice, zavarovanja in pokojninska sredstva, nepremičnine pa ne. Poleg tega skoraj polovico vsega neto finančnega premoženja v Sloveniji obvladuje najpremožnejša desetina prebivalstva.
44.700 evrov na prebivalca – toda kaj ta številka sploh pomeni?
Po najnovejšem Allianzovem Globalnem poročilu o premoženju so imela slovenska gospodinjstva ob koncu leta 2025 skupaj 94,6 milijarde evrov bruto finančnih sredstev. V enem letu se je njihova vrednost povečala za 8,6 odstotka, skupna finančna sredstva gospodinjstev pa so dosegla 134,3 odstotka slovenskega BDP. Preračunano na prebivalca to pomeni približno 44.700 evrov bruto finančnih sredstev.
Toda beseda »finančnih« je pri tej številki ključna. Allianz v izračun vključuje denar in bančne vloge, vrednostne papirje, kot so delnice, obveznice in investicijski skladi, ter terjatve do zavarovalnic in pokojninskih ustanov. Hiša, stanovanje, vikend ali zemljišče v teh 44.700 evrih niso zajeti. Allianz nepremičnine obravnava ločeno.
Prav tako ne pomeni, da ima vsak Slovenec nekje spravljenih skoraj 45 tisočakov. Gre za povprečje celotnega finančnega premoženja, razdeljenega med prebivalstvo. Ker imajo nekateri posamezniki zelo veliko premoženja, lahko povprečje pokaže precej drugačno sliko od dejanskega položaja večine ljudi.
Slovenci še vedno največ denarja držimo na bankah
Struktura slovenskega finančnega premoženja pove še nekaj zanimivega. Kar 44,1 odstotka vseh finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev predstavljajo vloge. Vrednostni papirji predstavljajo 37,3 odstotka, zavarovanja in pokojninska sredstva pa 10,9 odstotka.
V primerjavi z letom 2024 se sicer nekaj spreminja. Delež vrednostnih papirjev se je povečal s 36 na 37,3 odstotka, delež vlog pa zmanjšal s 45 na 44,1 odstotka. Slovenska gospodinjstva imajo torej nekoliko več denarja naloženega na kapitalskih trgih, vendar bančni depoziti še vedno predstavljajo daleč največjo posamezno kategorijo.
To je pomembno tudi v širšem evropskem kontekstu. Allianz opozarja, da so leta 2025 po svetu največ premoženja pridobili tisti, ki so bili močneje izpostavljeni finančnim trgom. Vrednostni papirji so globalno zrasli za 12,4 odstotka, bančne vloge pa za 5,7 odstotka. Približno štiri od petih evrov novega svetovnega finančnega premoženja niso ustvarili novi prihranki, temveč rast vrednosti že obstoječih naložb.
Ko odštejemo dolgove, ostane 35.320 evrov
Slovenci nimamo samo premoženja, temveč tudi kredite in druge finančne obveznosti. Te so se leta 2025 povečale za 7,1 odstotka in dosegle 19,9 milijarde evrov oziroma približno 9.380 evrov na prebivalca.
Ker je vrednost finančnega premoženja rasla hitreje od dolgov, se je neto finančno premoženje slovenskih gospodinjstev povečalo za 9,1 odstotka na približno 74,8 milijarde evrov.
Ko dolgove odštejemo od finančnih sredstev, pridemo do povprečno 35.320 evrov neto finančnega premoženja na prebivalca. Po Allianzovi lestvici je bila Slovenija s tem med 57 analiziranimi državami na 26. mestu, pri bruto finančnih sredstvih pa na 27. mestu.
Tudi tukaj pa beseda »povprečno« zahteva previdnost.
Če nimate 35 tisočakov, še ne pomeni, da ste pod povprečjem
Pri premoženju je povprečje lahko precej varljivo. Predstavljajmo si deset ljudi, od katerih jih ima devet po 10.000 evrov, deseti pa milijon. Povprečno premoženje skupine bo zaradi enega milijonarja zelo visoko, čeprav devet od desetih ljudi takšnega premoženja nima.
Zato ekonomisti pri premoženju pogosto uporabljajo mediano. To je vrednost, ki prebivalstvo razdeli na polovico: polovica ima manj, polovica več.
Po podatkih Allianzovega poročila znaša mediana neto finančnega premoženja v Sloveniji približno 33.290 evrov. Razlika med povprečjem 35.320 in mediano 33.290 evrov pri tej metodologiji ni ogromna, vendar podatki o razdelitvi pokažejo, da finančno premoženje še zdaleč ni razporejeno enakomerno.
Desetina Slovencev ima skoraj polovico finančnega premoženja
Najpremožnejših 10 odstotkov prebivalstva ima v Sloveniji 49 odstotkov vseh neto finančnih sredstev. Preostalim 90 odstotkom torej pripada nekoliko več kot polovica.
Kljub temu je koncentracija finančnega premoženja v Sloveniji po Allianzovih podatkih manjša od povprečja držav, zajetih v raziskavi. V vseh 57 analiziranih državah ima najpremožnejših deset odstotkov prebivalstva v povprečju kar 60,9 odstotka neto finančnih sredstev. Na svetovni ravni je koncentracija še izrazitejša, saj najbogatejših deset odstotkov poseduje 85,4 odstotka neto finančnega premoženja.
Podobno sliko, čeprav z drugačno metodologijo in širšo definicijo premoženja, kažejo tudi podatki Banke Slovenije. Njena raziskava gospodinjstev ugotavlja, da je bila premoženjska neenakost v Sloveniji leta 2023 manjša kot v evrskem območju kot celoti.
Če prištejemo stanovanje ali hišo, se slika popolnoma spremeni
Tu pridemo do verjetno najpomembnejše omejitve Allianzove številke 44.700 evrov.
Slovenci imamo velik del premoženja v nepremičninah.
Raziskava Banke Slovenije o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev zato pokaže bistveno višje številke, saj zajema širšo definicijo neto premoženja. Leta 2023 je mediana neto premoženja slovenskega gospodinjstva znašala približno 154.000 evrov, medtem ko je bila v letih 2020 oziroma 2021 približno 119.000 evrov.
Velik del povečanja ni nastal zato, ker bi Slovenci nenadoma prihranili desetine tisočev evrov, ampak zaradi rasti cen nepremičnin. Mediana vrednosti glavnega prebivališča slovenskega gospodinjstva se je povečala s približno 120.000 na 150.000 evrov, mediana vrednosti drugih nepremičnin pa s 50.000 na skoraj 90.000 evrov.
To je pomembna razlika. Nekdo ima lahko na bančnem računu razmeroma malo prihrankov, nima delnic ali skladov, vendar živi v odplačanem stanovanju, vrednem 200.000 evrov. Njegovo finančno premoženje bo relativno majhno, njegovo skupno neto premoženje pa precej večje.
Premoženje na papirju ne pomeni nujno več denarja za življenje
Prav rast cen stanovanj pokaže še eno past statistike. Če se vrednost stanovanja, v katerem nekdo živi, poveča s 150.000 na 200.000 evrov, je lastnik na papirju postal za 50.000 evrov premožnejši.
Toda zaradi tega nima na računu niti evra več.
Premoženje bi lahko unovčil s prodajo nepremičnine, vendar bi moral potem nekje živeti, pri čemer so se praviloma podražile tudi druge nepremičnine. Zato rast premoženja gospodinjstev ni nujno enaka izboljšanju njihovega vsakodnevnega življenjskega standarda.
Podobno velja za finančno premoženje. Allianz opozarja, da je treba pri rekordnih svetovnih številkah upoštevati tudi inflacijo. Svetovna finančna sredstva so od leta 2019 nominalno zrasla za skoraj 50 odstotkov, realno, torej po upoštevanju inflacije, pa za 23 odstotkov. V Zahodni Evropi je razlika še izrazitejša: realna finančna sredstva so bila konec leta 2025 le 0,5 odstotka nad ravnjo iz leta 2019.
Torej – koliko ima povprečen Slovenec?
Odgovor je odvisen predvsem od tega, kaj želimo meriti.
Če gledamo bruto finančna sredstva, je bilo konec leta 2025 povprečje 44.700 evrov na prebivalca. Če odštejemo finančne obveznosti, dobimo 35.320 evrov neto finančnih sredstev. Mediana neto finančnega premoženja po Allianzovi metodologiji znaša približno 33.290 evrov.
Če želimo vedeti, koliko je vredno celotno premoženje gospodinjstva, pa moramo prišteti še nepremičnine in drugo realno premoženje. Takrat številke močno poskočijo: zadnja raziskava Banke Slovenije je mediano neto premoženja slovenskega gospodinjstva ocenila na 154.000 evrov. Toda to je podatek za gospodinjstvo in leto 2023, zato ga ne smemo neposredno primerjati z Allianzovimi 35.320 evri na posameznega prebivalca za leto 2025.
Nova raziskava zato razkriva nekaj bolj zanimivega od ene same velike številke. Slovenska gospodinjstva imajo vse več finančnega premoženja in njihova sredstva rastejo hitreje od dolgov, vendar je pomemben del bogastva skoncentriran pri najpremožnejših, velik del premoženja običajnih gospodinjstev pa je zaklenjen v nepremičninah.
Zato se marsikateri Slovenec ob podatku, da ima »povprečen prebivalec« 44.700 evrov finančnih sredstev, verjetno ne bo prepoznal. In statistično gledano ima za to dober razlog.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
