Po dolgotrajni suši bi marsikdo pričakoval precej klavrno gobarsko jesen, toda dolenjski in belokranjski gozdovi so pokazali povsem drugačno sliko. Člani Gobarskega društva Novo mesto so v enem samem dnevu nabrali kar 280 različnih vrst gob. Med njimi so bile užitne, neužitne, strupene in zaščitene vrste, posebno pozornost pa je pritegnila goba, ob kateri se je pojavila nekoliko hudomušna trditev, da je »strupena samo na Dolenjskem«. Razlaga je precej bolj zanimiva, kot se zdi na prvi pogled – in vsebuje tudi resno opozorilo.
Novo mesto je bilo v petek in soboto v znamenju gob. V atriju Gostišča na trgu na Glavnem trgu je Gobarsko društvo Novo mesto pripravilo že 48. tradicionalno gobarsko razstavo, na kateri so obiskovalci lahko od blizu spoznali izjemno pestrost gob, ki rastejo na Dolenjskem in v Beli krajini. Društvo je razstavo pripravilo 2. in 3. oktobra, ves čas pa so bili obiskovalcem na voljo tudi usposobljeni določevalci oziroma determinatorji.
In letošnji izplen je bil presenetljiv. Novomeški gobarji so se v četrtek odpravili na teren po Dolenjski in Beli krajini, vse do območja Starega trga ob Kolpi in Kočevskega, ter v enem dnevu zbrali kar 280 različnih vrst gob. To je še posebej zanimivo po približno stotih dneh suše, ki so močno vplivali na razmere v gozdovih.
Po dolgi suši so gobe vendarle pognale
Determinator mentor Gobarskega društva Novo mesto Mitja Novak ocenjuje, da letošnja sezona kljub dolgotrajnemu sušnemu obdobju niti ni tako slaba. Trenutno rastejo tako poletni kot že jesenski gobani, vendar je rast izrazito lokalna. To pomeni, da je lahko en del gozda skoraj prazen, le nekaj kilometrov stran pa so razmere povsem drugačne. Kdor pozna prava rastišča, lahko zato te dni naleti tudi na zelo lep gobarski izplen.
Podobno so še septembra ugotavljali belokranjski gobarji. Belokranjsko gobarsko društvo je 21. septembra po terenskem raziskovanju gozda v okolici Perudine zapisalo, da so po dolgotrajni suši tla šele začela dobivati nekaj vlage in da so se pojavile prve saprofitske gobe, medtem ko gob »za v lonec« takrat praktično še ni bilo. V nekaj tednih se je torej stanje ponekod očitno precej spremenilo.
Prav 280 vrst na novomeški razstavi pa lepo pokaže še nekaj, kar ljubiteljski gobarji pogosto spregledajo: svet gob nikakor niso samo jurčki, lisičke, marele in mušnice. Slovenski gozdovi skrivajo izjemno število vrst, med katerimi so razlike včasih tako majhne, da je za zanesljivo določitev potrebno veliko znanja.
Katera goba je torej »strupena samo na Dolenjskem«?
Na razstavi je obiskovalce posebej zabavalo vprašanje, katera goba naj bi bila strupena samo na Dolenjskem. Seveda ne obstaja goba, ki bi na eni strani regionalne meje postala strupena, nekaj kilometrov stran pa bi bila povsem varna.
Za šalo se skriva posebnost gob, ki lahko v kombinaciji z alkoholom povzročijo tako imenovani antabusni sindrom. Dolenjski list ob razstavi pojasnjuje, da pri omenjeni gobi dva dni pred njenim uživanjem in dva dni po njem ne bi smeli uživati alkohola. Prav povezava z vinorodno Dolenjsko je očitno botrovala duhoviti oznaki o gobi, ki je »strupena samo na Dolenjskem«.
Toda pojav sam ni šala. Med najbolj znanimi gobami, povezanimi s takšno reakcijo, je prava tintovka oziroma Coprinopsis atramentaria. Slovenski mikološki viri jo opisujejo kot gobo, ki je škodljiva, kadar jo uživamo skupaj z alkoholom. Vsebuje snov koprin, zaradi katere lahko telo začasno izgubi sposobnost normalne presnove alkohola.
Pomembno pa je poudariti, da Dolenjski list v poročilu z razstave vrste gobe izrecno ne poimenuje, zato ni mogoče trditi, da so organizatorji z uganko mislili prav na pravo tintovko. Gre pa za najbolj znan primer gobe s takšnim učinkom, strokovni viri pa antabusni sindrom povezujejo tudi z nekaterimi drugimi vrstami.
Kaj se zgodi, če zraven popijemo alkohol?
Mehanizem je dobro raziskan. Koprin ovira delovanje encima, ki sodeluje pri presnovi acetaldehida – snovi, ki nastaja pri razgradnji alkohola. Če človek po zaužitju takšne gobe pije alkohol, se lahko acetaldehid začne kopičiti v telesu. Posledica je reakcija, podobna tisti, ki jo povzroča disulfiram oziroma antabus, zdravilo, ki se je uporabljalo pri zdravljenju odvisnosti od alkohola.
Težave so lahko zelo neprijetne. Pojavijo se lahko močna rdečica in občutek vročine, glavobol, slabost, bruhanje, vrtoglavica, razbijanje srca, pospešen srčni utrip in padec krvnega tlaka. Pri občutljivejših ljudeh oziroma ob močnejši reakciji so možne tudi resnejše težave.
In tu je pomembna podrobnost: ni nujno, da vino ali pivo spijemo neposredno ob gobovi jedi. Strokovna literatura opisuje reakcije tudi ob zaužitju alkohola več dni po gobah, zato preprosto pravilo »ob kosilu ne bom pil vina« ni nujno dovolj.
Prav zaradi tega takšnih gob ne gre obravnavati kot običajne užitne gobe, pri katerih bi bilo edino vprašanje, ali nam je njihov okus všeč.
Pri gobah lahko podobnost zelo hitro zavede
Novomeška razstava ima zato tudi pomembno izobraževalno vlogo. Razstavljene gobe so opremljene s slovenskimi in latinskimi imeni ter podatkom o užitnosti, obiskovalci pa lahko neznane primerke prinesejo tudi določevalcem. Gobarsko društvo Novo mesto ima približno 70 dejavnih članov, ki se od maja do konca novembra vsak ponedeljek srečujejo na determinacijskih sestankih in določajo vrste, najdene ob koncih tedna.
Takšno znanje ni nepomembno. Pri nabiranju za prehrano nikoli ne bi smeli sklepati zgolj po fotografiji, barvi klobuka ali podobnosti z gobo, ki smo jo nekoč že nabrali. Nekatere užitne in strupene vrste so si lahko na prvi pogled zelo podobne, značilnosti pa se spreminjajo tudi s starostjo gobe.
Tudi NIJZ opozarja, da so posledice zastrupitev z gobami lahko zelo različne – od prebavnih težav do odpovedi posameznih organov pri najhujših zastrupitvah. Ob sumu na zastrupitev je treba poklicati številko 112.
280 vrst je najboljši dokaz, koliko se skriva v naših gozdovih
Letošnja novomeška razstava je pokazala še nekaj presenetljivega. Sto dni suše očitno ni pomenilo konca gobarske sezone. Rast je sicer neenakomerna in izrazito lokalna, toda tam, kjer so tla dobila dovolj vlage in so razmere primerne, se že pojavljajo tudi jesenski gobani.
Za izkušene dolenjske gobarje je zato zdaj lahko zelo zanimivo obdobje. Za manj izkušene pa velja precej preprostejše pravilo: v košaro za prehrano naj gre samo goba, pri kateri ni niti najmanjšega dvoma o vrsti.
Kajti med 280 različnimi gobami, ki so jih novomeški gobarji uspeli poiskati v enem samem dnevu, je ogromno takšnih, ki jih večina ljudi ne bi znala niti poimenovati.
In tista »strupena samo na Dolenjskem«?
Ta je predvsem dobra dolenjska šala. Toda opozorilo o kombinaciji nekaterih gob in alkohola, ki se skriva za njo, je povsem resno.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
