Še nedavno je Slovenija napovedovala precej hitrejši konec baterijske reje kokoši in strožja pravila pri privezovanju psov, zdaj pa ministrstvo za kmetijstvo predlaga pomembno omilitev nekaterih že sprejetih rešitev. Prepoved reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah se z začetka leta 2028 prestavlja vse do konca leta 2034, ponovno se dopuščajo določene izjeme pri privezovanju psov, spreminjajo pa se tudi določbe o označevanju mačk.
Na ministrstvu spremembe utemeljujejo predvsem s potrebo po daljših prehodnih obdobjih in izvedljivosti pravil, medtem ko organizacije za zaščito živali opozarjajo, da gre pri nekaterih rešitvah za očiten korak nazaj.
Kokoši bi v kletkah ostale še šest let dlje
Ena največjih sprememb se nanaša na rejo kokoši nesnic. Po dosedanji ureditvi bi morala Slovenija rejo v tako imenovanih obogatenih kletkah opustiti do 1. januarja 2028. Novi predlog ministrstva rok prestavlja na 31. december 2034, kar rejcem daje skoraj sedem dodatnih let za prilagoditev.
Pri baterijski oziroma kletkarski reji kokoši je treba pojasniti, da klasične neobogatene baterijske kletke v Evropski uniji že dolgo niso dovoljene. Današnja razprava se nanaša na obogatene kletke, ki kokošim zagotavljajo nekoliko več prostora in določene dodatke, vendar živali še vedno večino življenja preživijo v omejenem kletkastem sistemu. Prav odpravo takšne reje je Slovenija želela doseči prej od morebitne enotne evropske prepovedi.
Ministrstvo zdaj pojasnjuje, da želi rok uskladiti z realnimi možnostmi rejcev in jim omogočiti dovolj časa za prehod na alternativne načine reje. Takšna sprememba lahko pomeni velike investicije v hleve, opremo in drugačno organizacijo proizvodnje, zato ministrstvo opozarja, da prehiter prehod za nekatere kmetije ne bi bil izvedljiv.
Toda rezultat predlagane spremembe je zelo konkreten: kokoši bodo lahko v Sloveniji v obogatenih kletkah zakonito rejene skoraj do sredine naslednjega desetletja, če bo predlog sprejet v sedanji obliki.
Ministrstvo se sklicuje na evropska pravila
Eden ključnih argumentov ministrstva je dogajanje na ravni Evropske unije. Evropska komisija že več let pripravlja spremembe zakonodaje o dobrobiti rejnih živali, med katerimi je tudi postopno opuščanje kletkastih sistemov. Končna evropska ureditev in njeni roki pa še niso določeni.
Prav zaradi te negotovosti ministrstvo ocenjuje, da ni smiselno slovenskih rejcev prisiliti v drage prilagoditve več let prej, če bi pozneje evropska zakonodaja zahtevala še drugačne posege. Z vidika kmetov je argument razumljiv: prenova hlevov pomeni visoke stroške, investicije pa morajo biti načrtovane za več desetletij.
Z vidika zaščite živali pa se postavlja drugačno vprašanje. Slovenija je hitrejšo prepoved sprejela prav zato, ker je želela standard dobrobiti živali izboljšati pred evropskim minimumom. Če se nacionalni rok zdaj premakne proti letu 2034, se ta prednost praktično izgublja.
Tudi pri psih popuščanje že sprejetih pravil
Spremembe se ne ustavljajo pri kokoših. Ministrstvo posega tudi v pravila glede privezovanja psov, ki so bila z zadnjo novelo zakona o zaščiti živali precej zaostrena.
Sedanja ureditev praviloma prepoveduje trajno privezovanje psov, novi predlog pa ponovno uvaja oziroma širi možnosti, ko bi bil pes lahko začasno privezan. Med drugim bi bilo to dovoljeno v primerih, ko je privez potreben zaradi varnosti ljudi ali živali oziroma pri določenih dejavnostih in opravilih, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
Ministrstvo zatrjuje, da s tem ne vrača splošnega dovoljenja za trajno življenje psa na verigi. Osnovno pravilo, da pes ne sme biti stalno privezan kot običajen način njegove nastanitve, ostaja. Sprememba naj bi predvsem odpravila težave, ki so se pokazale pri praktičnem izvajanju zelo strogo zapisane prepovedi.
Toda prav pri tem bo pomembno, kako široko bodo izjeme zapisane. Če zakon dopušča privez zaradi precej splošno opredeljene varnosti ali opravljanja dejavnosti, bo v praksi odločilno, kdo bo presojal, kdaj je privez res nujen in kdaj postane zgolj priročen način zadrževanja živali.
Kaj bo s čipiranjem mačk?
Spremembe so predvidene tudi pri označevanju mačk. Prvotna ureditev je prinesla širšo obveznost označevanja oziroma mikročipiranja lastniških mačk in njihovega vpisa v centralni register hišnih živali, kar naj bi omogočilo lažje ugotavljanje lastništva izgubljenih oziroma zapuščenih živali in dolgoročno pripomoglo k zmanjšanju števila zapuščenih mačk.
Ministrstvo zdaj predlaga prilagoditve prehodnih določb in rokov. Namen naj bi ostal enak – boljša sledljivost lastniških živali –, vendar želi država lastnikom in izvajalcem omogočiti več časa za prilagoditev ter odpraviti nekatere praktične težave, ki so se pojavile pri izvajanju novega sistema.
Prav čipiranje mačk je bilo ob sprejemanju sprememb predstavljeno kot eden pomembnejših ukrepov za zmanjševanje problema zapuščenih živali. Zavetišča in društva namreč pogosto sprejemajo mačke, pri katerih lastnika ni mogoče ugotoviti, stroški njihove oskrbe pa nato padejo na občine, zavetišča in prostovoljce.
Zaščitniki živali: Tako se izgublja smisel sprememb
Predlagane spremembe so zato naletele na kritike dela organizacij za zaščito živali. Te opozarjajo predvsem na dejstvo, da se roki in prepovedi, ki so bili ob sprejemanju zakonodaje predstavljeni kot pomemben napredek pri dobrobiti živali, zdaj še pred polno uveljavitvijo rahljajo ali prestavljajo.
Najbolj očiten primer je baterijska reja. Če je bila odločitev o letu 2028 sprejeta zato, ker je bila takšna oblika reje ocenjena kot neprimerna z vidika dobrobiti živali, se zastavlja vprašanje, kaj se je medtem spremenilo pri sami dobrobiti kokoši. Odgovor ministrstva je predvsem ekonomski in izvedbeni: rejcem je treba omogočiti realen čas za prilagoditev in upoštevati prihodnjo evropsko zakonodajo.
To pa pomeni, da se pri tehtanju med hitrejšim izboljšanjem pogojev za živali in stroški prilagoditve rejcev težišče trenutno premika v korist daljšega prehodnega obdobja.
Sedem let je pri takšni prepovedi zelo dolga doba
Pri prestavitvi z leta 2028 na konec leta 2034 ne gre za nekajmesečni administrativni popravek. Gre za skoraj sedemletni zamik. V živinoreji je to dovolj dolgo obdobje za več proizvodnih ciklov in za nadaljevanje sistema reje, za katerega je država že sprejela odločitev, da ga želi opustiti.
Po drugi strani je treba upoštevati tudi položaj rejcev. Če država določi prepoved, mora biti jasno, kakšni bodo standardi po prehodu, kakšna finančna pomoč bo na voljo in ali se bodo pravila v nekaj letih zaradi evropske zakonodaje ponovno spremenila. Zahtevati večmilijonske naložbe brez dolgoročno jasnih pravil bi bilo problematično.
Toda prav zato se odpira vprašanje, zakaj je bil rok 2028 sploh določen, če država pozneje ugotavlja, da ga sektor ne more realno doseči.
Od ambicioznih prepovedi do iskanja izjem
Pri vseh treh področjih – kokoših, psih in mačkah – je mogoče opaziti podoben vzorec. Prvotne spremembe so bile predstavljene kot pomemben korak k strožji zaščiti živali, zdaj pa se pri njihovem izvajanju pojavljajo daljši roki, izjeme in prilagoditve.
To še ne pomeni, da država ukinja zaščito živali. Trajno privezovanje psov ostaja praviloma prepovedano, opustitev kletkarske reje ostaja cilj, označevanje mačk pa prav tako ne izginja. Spreminja pa se hitrost in strogost, s katero naj bi bili ti cilji doseženi.
In prav v tem je bistvo novega predloga. Na papirju cilji ostajajo, toda za živali je pomembno predvsem, kdaj in kako bodo pravila dejansko začela veljati.
Če bo prestavitev potrjena, bo odgovor pri kokoših zelo konkreten: namesto leta 2028 šele konec leta 2034. Za rejce pomeni dodatna leta za prilagoditev. Za kokoši, ki bodo v tem času še naprej rejene v kletkah, pa pomeni natanko isto obdobje čakanja na standard, za katerega je država že odločila, da ga želi nekoč odpraviti.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
