V Slovenijo danes prihaja nemški zunanji minister Johann Wadephul, ki se bo srečal s slovenskim kolegom Tonetom Kajzerjem in predsednikom vlade Janezom Janšo. Njegov prvi uradni obisk v Sloveniji prihaja le nekaj mesecev po Kajzerjevem obisku v Berlinu, na dnevnem redu pa ne bodo zgolj običajne diplomatske teme.
Slovenija in Nemčija želita poglobiti gospodarsko sodelovanje na področjih avtomobilske industrije, obrambe, robotike, digitalizacije in drugih naprednih tehnologij, pogovori pa bodo segli tudi od vojne v Ukrajini in prihodnosti Zahodnega Balkana do vprašanja, kako spremeniti Evropsko unijo, da bo v vse bolj zaostrenem mednarodnem okolju sposobna hitreje ukrepati.
Prvi Wadephulov uradni obisk v Sloveniji
Johann Wadephul je Slovenijo izbral za zadnjo postajo turneje, ki ga je vodila še v Črno goro, Italijo in Vatikan. Nemško zunanje ministrstvo obisk v Ljubljani označuje za njegov prvi uradni obisk Slovenije in našo državo opisuje kot pomemben most med srednjo Evropo in Zahodnim Balkanom.
Obisk je obenem nadaljevanje intenzivnejšega političnega dialoga med državama. Kajzer je namreč julija obiskal Berlin, današnje srečanje pa slovensko zunanje ministrstvo označuje kot povratni obisk in nadaljevanje prizadevanj za poglobitev strateškega partnerstva.
Nemški minister je že pred prihodom povedal, da želi s slovensko vlado govoriti predvsem o nadaljnjem širjenju tesnih gospodarskih, političnih in družbenih povezav. Slovenijo je ob tem izpostavil tudi zaradi njenega položaja med srednjo in jugovzhodno Evropo.
Nemčija za Slovenijo ni zgolj politična partnerica
Pomemben del današnjih pogovorov bo gospodarstvo. Nemčija že dolgo sodi med najpomembnejše slovenske gospodarske partnerice, povezanost obeh gospodarstev pa je še posebej vidna v industriji.
Po napovedih bodo med področji, na katerih želita državi okrepiti sodelovanje, avtomobilska industrija, obramba, inovacije, robotika, digitalizacija in druge napredne tehnologije. Kajzer in Wadephul naj bi se ob obisku srečala tudi s predstavniki slovenskih podjetij.
Prav avtomobilska industrija je za Slovenijo pomembna zaradi velikega števila domačih podjetij, ki so vključena v evropske oziroma nemške dobavne verige. Spremembe v nemški avtomobilski industriji, prehod na elektrifikacijo in vse močnejša konkurenca iz Kitajske zato niso zgolj nemško vprašanje, temveč neposredno vplivajo tudi na slovenske dobavitelje.
Ko Berlin govori o evropski konkurenčnosti, ima to zato za Slovenijo zelo konkreten gospodarski pomen.
Nemci želijo govoriti tudi o tem, kako spremeniti EU
Nemško zunanje ministrstvo je pred obiskom razkrilo še eno pomembno temo, ki je v krajši napovedi slovenskega obiska nekoliko manj izpostavljena: reformiranje Evropske unije in njene sposobnosti odločanja.
Wadephul želi s Kajzerjem govoriti o evropski sposobnosti ukrepanja, pogajanjih o naslednjem večletnem finančnem okviru EU in možnostih za učinkovitejše sprejemanje odločitev.
To vprašanje postaja vedno pomembnejše tudi zaradi načrtovanega nadaljnjega širjenja Unije. Več držav članic pomeni več različnih interesov, zato se v EU že dlje časa razpravlja o tem, ali lahko sedanja pravila odločanja ostanejo nespremenjena tudi v bistveno večji Uniji.
Nemška stran ob tem izpostavlja še evropsko konkurenčnost in reforme, potrebne za povečanje zunanjepolitične sposobnosti EU.
Zahodni Balkan visoko na dnevnem redu
Ena osrednjih političnih tem obiska bo širitev Evropske unije na Zahodni Balkan. Tu imata Slovenija in Nemčija precej skupnih interesov, čeprav ima Ljubljana zaradi geografske bližine in zgodovinskih povezav z regijo še posebej izrazit interes za njeno stabilnost.
Wadephul je pred sedanjo turnejo širitev na Zahodni Balkan označil za preizkus sposobnosti Evrope, da ohrani svoj geopolitični vpliv. Po njegovih besedah lahko EU dolgoročni vpliv v regiji zagotovi le, če državam Zahodnega Balkana ponudi verodostojno evropsko perspektivo in z njimi vzpostavi tesnejše vezi.
Kajzer se je še včeraj v Črni gori udeležil srečanja zunanjih ministrov Berlinskega procesa. Tam je poudaril, da morajo kandidatke opraviti potrebne reforme, Evropska unija pa mora izpolniti svoje obljube in doseženi napredek tudi konkretno priznati.
Današnji pogovor bo tako praktično nadaljevanje razprave, ki sta jo oba ministra začela že v Črni gori.
Wadephul Slovenijo postavlja za zgled kandidatkam
Nemški minister je pred prihodom Sloveniji namenil tudi precej izrazito politično priznanje. Po oceni nemškega zunanjega ministrstva ima Slovenija posebno izkušnjo, ker se še spominja zahtevnega pristopnega procesa, hkrati pa je v več kot dveh desetletjih članstva postala aktivna članica EU.
Wadephul je zato Slovenijo označil za zgled državam kandidatkam za članstvo v Evropski uniji.
Slovenija je v EU vstopila leta 2004 in je bila prva med državami naslednicami nekdanje Jugoslavije, ki je postala članica Unije. Nemčija njen položaj danes vidi tudi kot uporabno povezavo med Brusljem in državami Zahodnega Balkana.
Toda širitev odpira tudi težja vprašanja. Kandidatke morajo izpolniti pogoje na področjih pravne države, demokratičnih institucij in gospodarstva, EU pa mora ugotoviti, kako bo sama delovala, če se bo število članic še povečalo.
Na mizi tudi Ukrajina in evropska obramba
Pogovor se bo neizogibno dotaknil tudi Ukrajine ter evropske varnosti in obrambe. Wadephul je pred obiskom napovedal razpravo o tem, kako povečati sposobnost Evrope za odzivanje na varnostne izzive in kako nadaljevati podporo Ukrajini.
Nemčija želi, da evropske države prevzamejo več odgovornosti za lastno varnost, kar se ujema s širšo razpravo znotraj Nata o povečevanju evropskih obrambnih zmogljivosti. Tudi zato ni naključje, da je med področji morebitnega okrepljenega slovensko-nemškega gospodarskega sodelovanja posebej omenjena obrambna industrija.
Gre torej za povezovanje zunanje politike in gospodarstva: več evropske obrambne samostojnosti pomeni tudi več naročil, proizvodnje, razvoja in sodelovanja med evropskimi podjetji.
Popoldne tudi srečanje z Janšo
Wadephulov obisk se ne bo končal pri slovenskem zunanjem ministru. Po uradnem programu se bo nemški zunanji minister danes srečal tudi s predsednikom vlade Janezom Janšo. Vlada je srečanje napovedala za 16. uro.
Nemško zunanje ministrstvo potrjuje, da bosta tudi v pogovorih s slovenskim premierjem med pomembnimi temami širitev Evropske unije, evropska konkurenčnost in vprašanje reform, s katerimi bi EU povečala svojo sposobnost zunanjepolitičnega ukrepanja.
Kajzer in Wadephul bosta ob obisku nastopila še na sprejemu ob nemškem državnem prazniku – dnevu nemške enotnosti, ki ga Nemčija praznuje 3. oktobra.
Od diplomacije do zelo konkretnih gospodarskih interesov
Današnji obisk zato ni zgolj protokolarno srečanje dveh zunanjih ministrov. Za Slovenijo je Nemčija dovolj pomembna gospodarska partnerica, da imajo lahko pogovori o avtomobilski industriji, robotiki, digitalizaciji in obrambnem sektorju tudi zelo konkretne posledice za slovenska podjetja.
Na politični ravni pa se Slovenija zaradi svojega položaja in povezav z Zahodnim Balkanom vključuje v eno ključnih evropskih razprav prihodnjih let: kako razširiti Evropsko unijo, ne da bi ta zaradi večjega števila članic postala še počasnejša pri sprejemanju odločitev.
Wadephulov prvi uradni obisk v Sloveniji zato povezuje tri velike teme – gospodarstvo, varnost in prihodnjo podobo Evrope. Šele po današnjih pogovorih pa bo jasno, ali bodo splošnim napovedim o tesnejšem partnerstvu sledili tudi konkretni novi projekti in dogovori.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
