Skoraj leto dni po tragični smrti Novomeščana Aleša Šutarja, ki je oktobra lani pretresla Dolenjsko in sprožila množične proteste, se znova odpira vprašanje, ali so obljubljeni državni ukrepi res izboljšali varnost prebivalcev. Tako imenovani Šutarjev zakon je policiji in drugim državnim organom prinesel nova pooblastila, hitrejše postopke ter strožje ukrepe proti nekaterim oblikam kriminalitete.
Toda skoraj leto po njegovi uveljavitvi ministrstvo za notranje zadeve priznava, da zakon ni dosegel želenega cilja.
Policija medtem poroča o zmanjšanju kršitev javnega reda in miru, hkrati pa opozarja na pravne zaplete, večjo administrativno obremenitev in težave pri pregonu nekaterih storilcev.
Leto dni od tragedije, ki je pretresla Novo mesto
V nedeljo, 25. oktobra, bo minilo natanko leto dni od smrti Aleša Šutarja, ki je po fizičnem obračunu pred novomeškim lokalom izgubil življenje. Dogodek je pretresel prebivalce Novega mesta in širše Dolenjske, kjer so lokalne skupnosti že pred tem opozarjale na težave z nasiljem, kriminaliteto in občutkom varnosti. Njegova smrt je sprožila množične proteste, na katerih so ljudje od države zahtevali konkretne ukrepe in učinkovitejše delovanje pristojnih institucij.
Novomeški župan Gregor Macedoni je po tragediji sklical izredno sejo mestnega sveta, ki so se je udeležili tudi predstavniki takratne vlade, policije, pravosodja in drugih državnih ustanov. Tedanji predsednik vlade Robert Golob je napovedal pripravo posebnega zakona, ki naj bi omogočil odločnejši odziv države na varnostne težave. Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, v javnosti poimenovan Šutarjev zakon, je državni zbor sprejel 17. novembra 2025, veljati pa je začel konec istega meseca.
Njegov namen je bil predvsem izboljšati varnostne razmere, pospešiti ukrepanje proti storilcem kaznivih dejanj in omogočiti učinkovitejše sodelovanje različnih državnih organov. Zakon je posegel na več področij, od policijskih pooblastil in kaznovalne politike do socialnih ukrepov. Zaradi obsega sprememb in hitrega sprejemanja je bil že od začetka deležen tudi pravnih in strokovnih pomislekov.
Danes, ko se približuje prva obletnica dogodka, je mogoče na podlagi uradnih poročil in policijskih podatkov oceniti prve učinke zakona. Kot v obsežni analizi poroča N1, ugotovitve niso enoznačne: nekateri ukrepi so prinesli izboljšave, drugi pa so ustvarili nove težave.
Ministrstvo priznava: Zakon ni dosegel želenega cilja
Ministrstvo za notranje zadeve je v odgovorih za N1 ocenilo, da je Šutarjev zakon prinesel nekatere pozitivne učinke, vendar ni dosegel zastavljenega cilja, saj se varnostna problematika po njihovi oceni ne izboljšuje v zadostni meri. Ministrstvo med koristnimi ukrepi izpostavlja možnost določitve varnostno tveganih območij ter nova policijska pooblastila za vstop v stanovanja zaradi zasega strelnega orožja.
Kot eno ključnih težav ministrstvo navaja počasno delovanje pravosodja. Po njegovi oceni policija svoje naloge izvaja, vendar odziv tožilstva in sodišč ni vedno dovolj hiter, zlasti pri obravnavi storilcev povratnikov. Na ministrstvu opozarjajo, da lahko kazenski postopki trajajo več let, kar po njihovi oceni zmanjšuje učinkovitost celotnega sistema.
Takšna ocena odpira pomembno vprašanje, ki so ga prebivalci Dolenjske in tamkajšnji župani izpostavljali že pred sprejetjem zakona: ali je mogoče varnostne razmere izboljšati samo z dodatnimi policijskimi pooblastili, če drugi deli sistema ne delujejo dovolj usklajeno?
Pri tem je treba poudariti, da gre za oceno ministrstva, ne za dokončno ugotovitev o odgovornosti posameznih pravosodnih organov. Za celovito presojo učinkovitosti postopkov bi bili potrebni tudi podatki o konkretnih zadevah, razlogih za trajanje postopkov in odločitvah sodišč.
Policija na jugovzhodu opaža izboljšanje javnega reda
Medtem ko ministrstvo opozarja, da zakon ni dosegel celotnega zastavljenega cilja, policija pri nekaterih kazalnikih ugotavlja izboljšanje. Generalna policijska uprava je za N1 pojasnila, da so bile razmere na področju splošnih policijskih nalog ter javnega reda in miru po sprejetju zakona ugodnejše.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je policija na področju kršitev javnega reda in miru zaznala skoraj 21-odstotno zmanjšanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Za območje jugovzhodne Slovenije zato policija v splošnem ocenjuje, da so se razmere izboljšale in da je stopnja varnosti višja kot v preteklih letih.
Pomembno vlogo pri tem ima tudi okrepljena prisotnost policistov na terenu. Na območju Policijske uprave Novo mesto so po lanskih dogodkih izvajali številne poostrene nadzore, usmerjene v preprečevanje nasilja, odkrivanje orožja, nadzor prometa in obravnavo drugih kršitev. Policija je v posameznih primerih uporabila tudi nova pooblastila, ki jih omogoča Šutarjev zakon.
Vendar zmanjšanje števila kršitev javnega reda samo po sebi še ne dokazuje, kolikšen del izboljšanja je neposredna posledica zakona. Na razmere lahko vplivajo tudi okrepljena policijska prisotnost, preventivni ukrepi in drugi dejavniki. Zato bo za dolgoročno oceno potrebno spremljanje podatkov v daljšem obdobju.
Tatvin na papirju bistveno manj, toda statistika skriva pomembno spremembo
Eden najbolj odmevnih delov Šutarjevega zakona je bila sprememba obravnave tatvin in poškodovanja tujih stvari manjše vrednosti. Ravnanja, pri katerih vrednost ne presega 500 evrov, so bila v določenih primerih prenesena iz kazenskih v prekrškovne postopke. Namen spremembe je bil omogočiti hitrejše ukrepanje in sankcioniranje storilcev.
Po podatkih ministrstva se je v obdobju od 28. februarja do 31. maja letos število obravnavanih kaznivih dejanj majhne tatvine v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 96,8 odstotka, število kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari pa za 44,2 odstotka.
Na prvi pogled bi takšni podatki lahko ustvarili vtis izjemnega zmanjšanja kriminalitete. Toda pomemben del spremembe je posledica drugačne pravne obravnave. Dejanja, ki so bila prej evidentirana kot kazniva dejanja, se zdaj v določenih primerih vodijo kot prekrški. Policija je v omenjenem trimesečnem obdobju evidentirala 2.976 prekrškovnih obravnav tatvin in 655 prekrškov poškodovanja stvari.
Zato podatka o skoraj 97-odstotnem zmanjšanju kaznivih dejanj majhne tatvine ni pravilno predstavljati kot dokaz, da je dejanskih tatvin toliko manj. Spremenil se je predvsem način njihovega evidentiranja in obravnave, kar bistveno vpliva na primerljivost statistike.
Prav to je eno ključnih vprašanj pri ocenjevanju zakona: ali so spremembe zmanjšale število škodljivih ravnanj ali pa so predvsem premaknile velik del postopkov iz kazenskega v prekrškovni sistem?
Več kot 16.600 premoženjskih zadev v devetih mesecih
Dodatno zapleteno sliko kažejo podatki o premoženjskih deliktih. Policija je od začetka januarja do konca septembra letos evidentirala 16.631 premoženjskih zadev, pri čemer so upoštevana tako kazniva dejanja kot prekrški. V enakem obdobju lani jih je bilo 12.619, kar pomeni povečanje za 31,8 odstotka.
Toda tudi tega povečanja ni mogoče neposredno razumeti kot dokaz, da se je dejanska premoženjska kriminaliteta povečala za skoraj tretjino. Policija pojasnjuje, da so se zaradi spremembe zakonodaje spremenili postopki evidentiranja in pregona. Pri prekrških policija ukrepa po uradni dolžnosti, medtem ko je bil pri nekaterih kaznivih dejanjih prej potreben predlog oškodovanca za pregon.
Nova ureditev je tako omogočila obravnavo tudi nekaterih ravnanj, ki jih policija v preteklosti brez predloga oškodovanca ne bi obravnavala na enak način. Statistični podatki zato odražajo tako dejansko prijavljena ravnanja kot spremembe pravnega sistema.
Policija sicer med pozitivnimi učinki izpostavlja hitrejše sankcioniranje storilcev in zmanjšanje tatvin goriva na bencinskih servisih. Kriminalisti naj bi bili zaradi prenosa manj zahtevnih primerov v prekrškovne postopke tudi manj obremenjeni in se lahko v večji meri posvečajo zahtevnejšim oblikam kriminalitete.
Nova pooblastila uporabljena precej redkeje od pričakovanj
Šutarjev zakon je policiji omogočil tudi uporabo nekaterih novih, strožjih pooblastil. Med drugim lahko pod zakonsko določenimi pogoji določi varnostno tvegana območja, izvaja okrepljene nadzore in v določenih okoliščinah vstopi v stanovanje brez predhodne sodne odredbe zaradi zasega orožja.
Iz poročila ministrstva za obdobje od konca februarja do konca maja izhaja, da so bila vzpostavljena tri varnostno tvegana območja: okolica ljubljanske Metelkove ter območji Brezje–Žabjak in Dobruška vas. Na območju Policijske uprave Novo mesto so policisti izvedli štiri varnostne akcije, ki so vključevale preverjanje identitete in poostren nadzor prometa.
V istem trimesečnem obdobju je policija enkrat uporabila pooblastilo za vstop in pregled tujega stanovanja, pri čemer je zasegla predelano zračno pištolo. Dvakrat je odredila odstranitev osebe iz gostinskega lokala, medtem ko ukrepa začasnega zaprtja lokala in prepovedi približevanja v obravnavanem obdobju ni uporabila.
Podatki kažejo, da se nekatera nova pooblastila uporabljajo precej omejeno. Vendar samo majhno število uporabljenih ukrepov še ne pomeni, da so neučinkoviti. Pomembno je tudi, ali že njihova razpoložljivost vpliva na preprečevanje nevarnih ravnanj ter ali jih policija uporablja zakonito in sorazmerno.
Policija opozarja na pravne zaplete in dodatno birokracijo
Poročilo o izvajanju zakona razkriva tudi težave, na katere so pristojni opozarjali že ob njegovem sprejemanju. Prenos manjših tatvin v prekrškovne postopke je po navedbah policije povzročil pravne vrzeli, ki lahko otežujejo obravnavo nadaljnjih ravnanj, povezanih z ukradenimi predmeti.
Policija je opozorila, da je nova ureditev ustvarila težave pri pregonu prikrivanja predmetov, pridobljenih s tatvino, kadar je bila osnovna tatvina obravnavana kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje. Takšna razlika lahko vpliva na možnosti ukrepanja proti osebam, ki z ukradenimi predmeti razpolagajo ali jih preprodajajo.
Težave so se pojavile tudi pri preiskovanju. Policisti v prekrškovnih postopkih nimajo na voljo vseh preiskovalnih možnosti, ki jih lahko uporabljajo v kazenskih postopkih. Med drugim so opozorili na omejitve pri odvzemanju primerjalnih vzorcev in pridobivanju določenih podatkov iz tujine.
Obenem se je povečala administrativna obremenitev prekrškovnih organov. Zaradi spremembe pravne ureditve so sodišča izdala več tisoč sklepov o zavrženju kazenskih ovadb oziroma ustavitvi kazenskih postopkov. Namesto da bi se vsi postopki preprosto skrajšali, je nova ureditev del bremena prenesla na druge dele sistema.
Vrhovno sodišče opozorilo na ustavno spornost
Eden najpomembnejših zapletov se nanaša na 12. člen Šutarjevega zakona, ki ureja obravnavo tatvin manjše vrednosti. Vrhovno sodišče je septembra zahtevalo oceno njegove ustavnosti, saj meni, da je zakonodajalec z novo ureditvijo ustvaril neskladja med kazenskim in prekrškovnim pravom.
Po oceni vrhovnega sodišča lahko pride do položajev, v katerih se podobna ravnanja obravnavajo po različnih pravnih pravilih, pri čemer sankcije niso vedno ustrezno usklajene s težo dejanja. Sodišče je zato opozorilo na pravno anomalijo in zahtevalo ustavno presojo.
Pomembno je razlikovati med zahtevo za oceno ustavnosti in dokončno odločitvijo ustavnega sodišča. Zahteva vrhovnega sodišča sama po sebi še ne pomeni, da je bila določba že razveljavljena.
Vlada je medtem priznala, da ureditev ni ustrezna, in napovedala pripravo sprememb zakona. Po napovedani noveli naj bi tatvine ponovno sodile med kazniva dejanja, namesto da bi bile v določenih primerih obravnavane kot prekrški.
Takšna sprememba bi pomenila popravek enega izmed osrednjih ukrepov prvotnega zakona. Hkrati odpira vprašanje, ali so bile pravne posledice hitrega sprejemanja zakonodaje dovolj temeljito proučene že pred njeno uveljavitvijo.
Župani opozarjajo, da morajo sodelovati vse institucije
Varnostne težave na jugovzhodu Slovenije niso omejene na delo policije. Lokalne skupnosti že dlje časa opozarjajo tudi na pomen šolstva, socialne politike, zaposlovanja, urejanja bivanjskih razmer in učinkovitega delovanja pravosodja. Prav zaradi prepletanja teh področij je Šutarjev zakon že od začetka vključeval ukrepe, ki presegajo običajno policijsko zakonodajo.
Ministrstvo za notranje zadeve je za N1 potrdilo, da bo po zadnjem srečanju z župani občin, ki se srečujejo z varnostno problematiko, potrebna sprememba nekaterih zakonskih določb. Ob tem poudarja, da se morajo pri reševanju težav vključiti tudi drugi pristojni organi in da zgolj policijsko ukrepanje ne more zagotoviti dolgoročnih rezultatov.
Podobno ugotavlja policija, ki opozarja, da varnostnih razmer ni mogoče trajno izboljšati samo z represivnimi ukrepi. Potrebni so pravočasno odkrivanje tveganj, preventivno delo, sodelovanje različnih institucij in ustrezno ukrepanje ob zaznanih kršitvah.
Za prebivalce Novega mesta in drugih občin jugovzhodne Slovenije je bistveno predvsem to, da se spremembe odražajo v vsakdanjem življenju. Statistika in zakonska pooblastila so pomembni, vendar sami po sebi ne morejo nadomestiti občutka varnosti, učinkovitega odziva na nasilje in zaupanja v delovanje institucij.
Leto dni pozneje ostaja ključno vprašanje: Kaj se je za ljudi res spremenilo?
Skoraj leto dni po smrti Aleša Šutarja so prvi učinki zakona že vidni, vendar ne dajejo preprostega odgovora o njegovi uspešnosti. Policija na jugovzhodu Slovenije ugotavlja izboljšanje javnega reda in miru ter nekatere pozitivne učinke hitrejšega sankcioniranja. Po drugi strani ministrstvo za notranje zadeve priznava, da zakon ni dosegel želenega cilja, pravosodni postopki ostajajo predmet kritik, del zakonske ureditve pa bo treba spremeniti.
Pri tem je posebej pomembno, da se podatki uporabljajo pravilno. Skoraj 97-odstotni upad kaznivih dejanj majhne tatvine ni dokaz enako velikega zmanjšanja tatvin, saj je pomemben del teh dejanj prešel v prekrškovno statistiko. Prav tako povečanje skupnega števila premoženjskih zadev ne dokazuje samodejno enako velikega povečanja dejanske kriminalitete. Za verodostojno oceno je treba spremljati vse primerljive podatke, učinke novih postopkov in dejanske varnostne razmere.
Aleš Šutar je izgubil življenje v dogodku, ki je postal simbol dolgoletnih opozoril o varnostnih težavah na Dolenjskem. Njegova smrt je sprožila obljube o odločnejšem ukrepanju države in sprejetje posebnega zakona. Skoraj leto dni pozneje je jasno, da so se nekateri postopki spremenili in da policija na posameznih področjih beleži izboljšanje, vendar celovitih rešitev še ni.
Za prebivalce Dolenjske bo zato pomembnejše od novih zakonskih napovedi predvsem vprašanje, ali bodo pristojne institucije sposobne zagotoviti trajno, merljivo in občutno izboljšanje varnosti.
