Svetovni prehranski trendi močno vplivajo na slovensko kmetijstvo. Lokalni kmetje se lahko borijo na trgu, vendar le, če bo sistem podpiral kakovost pred najnižjo ceno. Povpraševanje po lokalni, ekološki in trajnostni hrani narašča, medtem ko uvoz hrane hitro presega domačo pridelavo.
Konvencionalni kmetje se sprašujejo, kako lahko preživijo v tej konkurenčni tekmi in kakšne prilagoditve so potrebne, da jih globalni val ne preplavi.
Lokalna hrana na vrhuncu priljubljenosti
V zadnjih desetih letih so evropski in svetovni prehranski trendi doživeli velik preobrat: sezonska, ekološka in trajnostna hrana postaja vse bolj iskana, potrošniki pa vedno bolj preverjajo izvor živil. Ta globalni premik bi lahko bil velikanska priložnost za slovensko kmetijstvo, ki je manj intenzivno in bolj okolju prijazno. Kljub temu uvoz hrane v Slovenijo vztrajno raste, saj trgovske verige ponujajo cenejše izdelke iz držav z obsežnejšo in bolj industrijsko proizvodnjo.
Preoblikovanje kmetijstva: Počasno, a vztrajno
Podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da je bilo leta 2024 v sistemu ekološkega nadzora 3.968 kmetij, kar je tri odstotke več kot leto prej. Obdelovali so skoraj 57 tisoč hektarjev zemljišč, kar je približno štiri odstotke več kot leta 2023. Rast je stabilna, a počasnejša od evropskih ciljev. Slovenija ima okoli 12 odstotkov kmetijskih površin v ekološkem sistemu, cilj je doseči 18 odstotkov. Kljub povečanemu številu kmetov, ki se odzivajo na globalne prehranske trende z ekološkim pristopom, država še vedno ne dohiteva povpraševanja.
Kmetje pod pritiskom, ki ga potrošniki ne zaznajo
»Ljudje bi radi slovensko, domače, najboljše. Ko pa pridejo v trgovino, pogledajo ceno. Jaz na svojih desetih hektarjih koruze ne morem pridelati ceneje od kolegov na Madžarskem ali v Ukrajini. Hočem izboljšati kakovost, ampak me suše in poplave stanejo. Če želim preiti na bolj trajnostno pridelavo, potrebujem podporo. Ne morem pa tekmovati z nekom, ki dela na stotine hektarjev in prodaja po polovični ceni,« je dejal eden izmed slovenskih kmetov.
Kmetje opozarjajo na negotove cene, visoko birokracijo in nepredvidljive vremenske razmere, ki jih dodatno otežujejo podnebne spremembe. Podnebno poročilo Kmetijskega inštituta za leto 2024 navaja, da so suše, pozebe in neurja postali pogostejši, kar otežuje lokalno pridelavo.
Rastoči uvoz in njegov vpliv na slovenske kmete
Kmetijska zbornica Slovenije opozarja, da uvoz v nekaterih sektorjih presega domačo proizvodnjo. Pri zelenjavi pokrivamo le približno polovico domačih potreb, pri svinjini še manj. Globalna prehranska industrija neposredno vpliva na položaj slovenskih pridelovalcev, zlasti konvencionalnih kmetov, ki nosijo največje breme. Trgovine imajo vedno možnost izbirati med slovenskimi kmeti in cenejšimi tujimi izdelki, kar postavlja kmete v težak položaj.
Strategije prilagajanja slovenskih kmetov
Slovenski kmetje iščejo niše, ki jih globalni trendi ne morejo popolnoma zapolniti. Nekateri prehajajo na ekološko kmetovanje, drugi razvijajo dopolnilne dejavnosti, kot so predelava, neposredna prodaja, trženje na spletu ali dostava škatel z zelenjavo. Vključujejo se v lokalne verige preskrbe, sodelujejo v zadrugah ali kratkih verigah, s čimer se izognejo posrednikom. Prav tako se povečuje zanimanje za nove kulture, ki bolje prenesejo podnebne spremembe ali omogočajo višjo dodano vrednost, kot so stročnice, industrijska konoplja ali sadne vrste, prilagojene spremenjenim vremenskim razmeram.
Slovenija: Dežela potenciala
Slovenija je geografsko in biotsko izjemno raznolika, z visokimi okoljskimi standardi in tradicionalnim zavedanjem o pomenu lokalne hrane. Da bi lahko konvencionalno kmetijstvo sledilo globalnim prehranskim trendom, se mora država odločiti, kakšno prihodnost želi: množično proizvodnjo ali razvoj visokokakovostne, lokalno usmerjene pridelave. Nekateri strokovnjaki menijo, da smo premajhni za industrijsko pridelavo, vendar dovolj kakovostni za butičen, trajnosten model. Če bo država spodbujala lokalno predelavo, krajšanje dobavnih verig in dostop do trgov, bodo kmetje lažje sledili globalnim pričakovanjem. Če bo sistem ostal enak, se bo razkorak med globalnimi trendi in realnostjo slovenskega kmeta le še poglobil.
Prihodnost je v rokah sistema in potrošnikov
Slovenski kmetje lahko konkurirajo, vendar le, če bo sistem podpiral kakovost pred najnižjo ceno. Globalni trendi kažejo, da potrošniki želijo varno, domačo, trajnostno in ekološko hrano. Slovenija ima vse pogoje za tak model, vendar sami kmetje tega ne morejo doseči. Kmetijski sektor potrebuje stabilno politiko, podporo pri prehodu na nove tehnologije in sodelovanje trgovin. Najpomembnejši del enačbe je potrošnik. Če bo izbral lokalno, bo lokalna pridelava uspevala. Če bo vedno izbral cenejše globalne izdelke, se bodo kmetije zapirale. Globalni trendi so jasni, vendar je njihov vpliv na Slovenijo odvisen od tega, ali se odločimo za kakovostno lokalno hrano ali trg cenejšega uvoza. Odgovor na to vprašanje bo oblikoval našo hrano in podeželje v prihodnjih desetletjih.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
