Mariborski prometni policisti so v samo enem tednu odkrili kar 120 kršitev svetlobne prometne signalizacije. Pri poostrenem nadzoru so uporabljali tudi videonadzorni sistem, zato se prekrškovnim postopkom ne bodo izognili niti vozniki, ki jih policisti niso ustavili neposredno po prekršku.
Policija napoveduje nadaljevanje nadzorov, saj opozarja, da lahko neupoštevanje semaforjev povzroči prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Za vožnjo skozi rdečo luč je predpisana globa 250 evrov, voznik motornega vozila pa prejme tudi tri kazenske točke.
V enem tednu kar 120 kršitev
Policijska uprava Maribor je v torek, 27. oktobra, objavila rezultate poostrenega nadzora nad upoštevanjem svetlobne prometne signalizacije. Mariborski prometni policisti so v preteklem tednu ugotovili 120 kršitev, kar kaže, da neupoštevanje semaforjev ostaja pomemben problem prometne varnosti. Policisti so bili posebej pozorni na voznike, ki niso spoštovali svetlobnih prometnih znakov, pri čemer so uporabljali tudi tehnično opremo za dokumentiranje prekrškov.
Po navedbah policije gre za ravnanje, ki je nevarno predvsem zato, ker lahko drugi udeleženci prometa upravičeno pričakujejo, da bodo vozniki spoštovali signalizacijo. Ko se na semaforju prižge zelena luč, vozniki in pešci predvidevajo, da bodo vozila iz drugih smeri ustavljena. Če nekdo to pravilo krši, lahko nastane nevarna situacija, v kateri imajo drugi udeleženci zelo malo časa za odziv.
Na Policijski upravi Maribor so opozorili, da je neupoštevanje svetlobne signalizacije eden od prekrškov, ki ga lahko opazijo tudi drugi udeleženci v prometu. Takšna vožnja je po njihovih navedbah nemalokrat povezana s prometnimi nesrečami, tudi s tistimi, ki imajo najhujše posledice.
Podatka o 120 kršitvah sicer ni mogoče neposredno razumeti kot števila prometnih nesreč ali kot dokaz, da je toliko voznikov povzročilo neposredno nevarnost za druge. Gre za število ugotovljenih kršitev v okviru konkretnega nadzora, vendar je že ta podatek dovolj zgovoren, da je policija napovedala nadaljnje ukrepanje.
Videoposnetki omogočajo postopke tudi brez ustavitve voznika
Posebnost zadnjega poostrenega nadzora je bila uporaba videonadzornega sistema. Policisti so z njegovo pomočjo dokumentirali kršitve, kar jim omogoča, da prekrškovne postopke uvedejo tudi pozneje, če voznika niso ustavili neposredno na kraju dogodka.
To pomeni, da voznik, ki po prevoženi rdeči luči ni opazil policijske patrulje ali ga policisti niso ustavili, ne more samodejno sklepati, da prekršek ni bil zaznan. Če so policisti kršitev ustrezno dokumentirali, lahko na podlagi zbranih dokazov začnejo postopek tudi naknadno.
Policijska uprava Maribor je izrecno poudarila, da bodo postopke z vsemi potrebnimi dokazi uvedli tudi zoper tiste kršitelje, ki po storjenem prekršku niso bili ustavljeni. To je pomembno predvsem pri nadzorih na prometno obremenjenih cestah in križiščih, kjer neposredna ustavitev vsakega voznika ni vedno izvedljiva ali varna.
Vendar to ne pomeni, da je vsak videoposnetek že sam po sebi dokončna odločitev o odgovornosti. V prekrškovnem postopku morajo biti ugotovljene okoliščine kršitve in izpolnjeni zakonski pogoji, posameznik pa ima na voljo predpisana pravna sredstva.
Policija v svojem obvestilu ni navedla, na katerih konkretnih križiščih so bile ugotovljene vse kršitve, niti ni objavila podatka, koliko postopkov je bilo do zdaj že pravnomočno zaključenih. Zato ni mogoče trditi, da je vseh 120 voznikov že prejelo kazni.
Koliko vas stane vožnja skozi rdečo luč?
Vožnja skozi rdečo luč ni zgolj nevarna, temveč tudi finančno občutna kršitev. Zakon o pravilih cestnega prometa za voznika, ki ne upošteva rdeče luči na semaforju, predpisuje globo 250 evrov. Vozniku motornega vozila se poleg globe izrečejo še tri kazenske točke.
Kazenske točke so lahko še posebej pomembne za voznike, ki so jih zaradi prejšnjih kršitev že zbrali več. Posamezna kršitev se namreč pri presoji skupnega števila kazenskih točk ne obravnava ločeno od drugih pravnomočno izrečenih točk.
Pri tem je treba razlikovati med rdečo in rumeno lučjo. Rumena luč praviloma pomeni prepoved vožnje, vendar zakon dopušča izjemo, kadar se voznik ob njenem prižigu zaradi oddaljenosti od semaforja in hitrosti vožnje ne more več varno ustaviti.
Če voznik pri rumeni luči nadaljuje vožnjo, čeprav bi se lahko varno ustavil, je predpisana globa 160 evrov. Za vožnjo skozi rdečo luč pa je sankcija strožja, saj poleg globe vključuje tudi kazenske točke.
Zato ni pravilno razumevanje, da je rumena luč zgolj opozorilo, naj voznik pospeši, da bi še ujel prehod skozi križišče. Njen namen je omogočiti varen zaključek vožnje oziroma ustavitev pred križiščem, ne pa spodbujati tveganega pospeševanja.
Kaj pa, če ste v križišče zapeljali pri zeleni luči?
Med vozniki se pogosto pojavlja tudi vprašanje, kaj se zgodi, če voznik v križišče zapelje pri zeleni luči, nato pa se signalizacija spremeni, še preden križišče zapusti. Takšna situacija ni nujno enaka vožnji skozi rdečo luč, saj je pomembno, kakšna luč je svetila ob prečkanju ustavitvene črte oziroma ob vstopu v križišče.
Toda tudi zelena luč vozniku ne dovoljuje, da zapelje v križišče, če je zaradi gostote prometa ali ovire očitno, da ga ne bo mogel pravočasno zapustiti in bo s tem oviral promet iz drugih smeri. Zakon posebej ureja prepoved zapeljati na križišče pri zeleni luči, če bi voznik zaradi razmer na cesti obstal v njem tudi po spremembi signalizacije.
Prav zato je pomembno, da vozniki pred vstopom v križišče ocenijo prometne razmere in ne sledijo zgolj dejstvu, da je na semaforju zelena luč. V prometnih konicah lahko nepremišljeno zapeljevanje v zasedeno križišče povzroči dodatne zastoje in nevarne situacije.
Policijski nadzor mora pri presoji posamezne kršitve upoštevati konkretne okoliščine. Če voznik meni, da je bil prekršek ugotovljen nepravilno, lahko svoje navedbe uveljavlja v okviru postopka in z zakonom predvidenimi pravnimi sredstvi.
Zakaj so takšne kršitve posebej nevarne?
Semaforizirana križišča so zasnovana tako, da različnim prometnim smerem omogočajo izmenično in varno vključevanje v promet. Kadar eden od voznikov ne upošteva rdeče luči, lahko neposredno poseže v pot vozil, ki imajo v tistem trenutku zeleno luč.
Posebej nevarni so bočni trki, pri katerih vozilo zadene drugo vozilo s strani. Takšne nesreče lahko povzročijo hude poškodbe, saj so bočni deli avtomobila praviloma manj oddaljeni od potnikov kot sprednji ali zadnji del vozila. Nevarnost je še večja, kadar voznik skozi križišče zapelje z neprilagojeno hitrostjo.
Ogroženi niso samo vozniki in potniki v avtomobilih. Semaforji pogosto urejajo tudi prehode za pešce in kolesarske površine, kjer lahko neupoštevanje signalizacije povzroči neposredno nevarnost za najranljivejše udeležence prometa.
V jesenskem času je potrebna še dodatna previdnost. Zaradi krajših dni, slabše vidljivosti, mokrih cest in spremenljivih vremenskih razmer imajo vozniki lahko manj časa za zaznavanje nevarnosti in varno ustavitev. Po nedavnem prehodu na zimski čas se poleg tega večji del popoldanskega prometa odvija v mraku ali temi.
Agencija za varnost prometa in policija sta prav v oktobru izvajali tudi preventivne aktivnosti za večjo vidnost in varnost pešcev. Čeprav gre za ločeno akcijo, obe opozorili izpostavljata isto temeljno težavo: prometna varnost je odvisna od predvidljivega in odgovornega ravnanja vseh udeležencev.
Je videonadzor zakonit in kako je z zasebnostjo?
Uporaba videonadzora v prometu pri nekaterih voznikih odpira vprašanja o varstvu osebnih podatkov in zakonitosti snemanja. Pri tem je treba razlikovati med splošnim videonadzorom javnih površin in uporabo tehničnih sredstev, ki jih policija v okviru svojih zakonskih pooblastil uporablja za ugotavljanje prometnih prekrškov.
Policija sme pri opravljanju svojih nalog uporabljati določena tehnična sredstva za dokumentiranje kršitev, vendar mora pri tem upoštevati zakonsko podlago, namen obdelave podatkov in pravila posameznega postopka. Samo dejstvo, da voznik pred nadzorom ni bil osebno opozorjen, še ne pomeni, da je bil posnetek pridobljen nezakonito.
Po drugi strani uporaba tehnologije ne pomeni neomejenega dovoljenja za snemanje ali obdelavo osebnih podatkov. Policija mora ravnati v okviru svojih pristojnosti, posameznik pa ima v primeru prekrškovnega postopka možnost izpodbijati tudi zakonitost in dokazno vrednost uporabljenih dokazov.
V konkretnem primeru Policijska uprava Maribor ni objavila podrobnosti o uporabljenem videonadzornem sistemu, njegovi tehnični izvedbi ali lokacijah snemanja. Zato ni mogoče presojati zakonitosti posameznih posnetkov zgolj na podlagi splošnega policijskega obvestila.
Bi semaforji z odštevalniki lahko zmanjšali število kršitev?
Ob razpravah o vožnji skozi rdečo luč se pogosto pojavljajo predlogi, da bi bilo treba na več križiščih namestiti semaforje z odštevalniki ali ponovno uvesti utripajočo zeleno luč. Zagovorniki takšnih rešitev menijo, da bi vozniki lažje ocenili, koliko časa imajo do spremembe signalizacije, in se pravočasno pripravili na ustavitev.
Toda strokovnjaki opozarjajo, da učinki takšnih sistemov niso nujno enoznačni. Odštevanje lahko nekaterim voznikom pomaga pri predvidevanju spremembe, druge pa lahko spodbudi k pospeševanju, da bi še ujeli zeleno luč.
O vprašanju morebitne ponovne uvedbe utripajoče zelene luči so lani poročali tudi na N1. Agencija za varnost prometa je pojasnila, da so bile ob njeni ukinitvi uvedene tudi prilagoditve trajanja zelene luči, strokovnjaki pa so poudarili pomen predvidljivosti prometne signalizacije.
Za zdaj ni podatkov, da bi bila uvedba odštevalnikov neposredno povezana z zadnjim mariborskim poostrenim nadzorom. Prav tako policija ni napovedala sprememb semaforskih sistemov, temveč predvsem nadaljevanje nadzora nad spoštovanjem obstoječih pravil.
Nadzori se bodo nadaljevali
Policijska uprava Maribor je napovedala, da bodo policisti tudi v prihodnje izvajali poostrene nadzore nad vozniki, ki ne upoštevajo svetlobne prometne signalizacije. Pri tem bodo še naprej uporabljali tudi možnosti dokumentiranja prekrškov, zaradi katerih neposredna ustavitev voznika ni vedno potrebna za uvedbo postopka.
Namen takšnega nadzora ni zgolj ugotavljanje prekrškov, temveč tudi preprečevanje nevarnih ravnanj. Če voznik ve, da lahko policija kršitev dokumentira in postopek uvede tudi naknadno, je manj možnosti, da bo odsotnost patrulje razumel kot priložnost za neupoštevanje pravil.
Kljub temu prometne varnosti ni mogoče zagotavljati samo s kaznimi. Pomembni so tudi ustrezna ureditev križišč, pregledna signalizacija, vzdrževanje cest, prometna vzgoja in predvsem odgovorno ravnanje voznikov.
Sporočilo zadnjega mariborskega nadzora je zato jasno: vožnja skozi rdečo luč lahko prinese 250 evrov globe in tri kazenske točke, predvsem pa lahko povzroči nesrečo z nepopravljivimi posledicami. In če vas policisti po prekršku niso ustavili, to še ne pomeni, da postopek ne bo sledil.
