V Sloveniji se je število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti v prvih osmih mesecih letošnjega leta občutno zmanjšalo. Delodajalci in zdravstvena blagajna so po ocenah prihranili približno 100 milijonov evrov, hkrati pa so začela veljati precej natančnejša pravila o ravnanju zaposlenih med bolniškim staležem. Kdaj lahko zapustite dom, ali smete v trgovino, na sprehod ali v tujino, kaj lahko preverja delodajalec in katere kršitve lahko vodijo celo do izgube zaposlitve? Odgovori so pomembni za vse zaposlene, saj tudi na videz povsem običajna opravila niso dovoljena v vsakem primeru.
Bolniški stalež ni dopust, vendar tudi ne pomeni, da mora vsak zaposleni ves čas ostati zaprt med štirimi stenami. Kaj lahko posameznik med začasno odsotnostjo z dela počne, je odvisno predvsem od njegovega zdravstvenega stanja in navodil pristojnega zdravnika. Prav ta navodila so z letošnjimi spremembami postala bistveno bolj določna, dostopna pa so tudi delodajalcem.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo od januarja do konca avgusta 2026 v primerjavi z enakim obdobjem lani za približno 700.000 oziroma 15 odstotkov manj izgubljenih delovnih dni v breme delodajalcev. Za dodatnih 650.000 oziroma deset odstotkov se je zmanjšalo število dni v breme zdravstvene blagajne. Skupaj gre za približno 1,35 milijona manj izgubljenih delovnih dni in ocenjenih 100 milijonov evrov nižje izdatke.
Na ZZZS zmanjšanje povezujejo tudi z jasnejšimi pravili in strožjim nadzorom nad morebitnimi zlorabami. Toda manj bolniških odsotnosti še ne pomeni samodejno, da je bilo toliko odsotnosti prej neupravičenih. Na gibanje bolniških lahko vplivajo tudi zdravstvene razmere, pojavnost bolezni in drugi dejavniki. Za zaposlene pa je najpomembneje, da poznajo pravila, saj lahko njihovo neupoštevanje prinese resne posledice.
Bolniško je treba pravočasno urediti, pri daljši bolezni tudi na pregled
Zaposleni mora razlog za začasno nezmožnost za delo osebnemu zdravniku sporočiti še isti dan, ko nastopi, oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante. Pomembno je tudi pravočasno obvestilo delodajalcu o odsotnosti. Samo dejstvo, da zaposleni zboli, še ne pomeni, da je bolniški stalež že ustrezno administrativno urejen.
Če bolezen traja več kot štiri dni, je praviloma potreben pregled pri zdravniku, izjeme pa veljajo v določenih okoliščinah, med drugim pri nalezljivih boleznih. Pregled je lahko potreben tudi pri ponavljajočih se kratkotrajnih odsotnostih. Namen teh pravil je, da zdravnik zdravstveno stanje ustrezno oceni in določi način zdravljenja oziroma okrevanja.
Zaposleni mora poskrbeti tudi za pravočasno izdajo elektronskega bolniškega lista oziroma eBOL. Ta ni nujno izdan samodejno ob vsakem zaključku bolniške odsotnosti, zato je pomembno preveriti, ali je zdravnik uredil ustrezno dokumentacijo. Elektronski bolniški list je podlaga za evidentiranje odsotnosti in obračun nadomestila plače.
Zdravnik določi, ali morate ostati doma ali se lahko gibate
Ena najpomembnejših sprememb je poenotenje režimov gibanja. Zdravnik mora glede na zdravstveno stanje posameznika določiti navodila, ki omogočajo zdravljenje in okrevanje, pri tem pa ne smejo biti strožja, kot je potrebno. Med možnimi režimi so strogi počitek na domu, počitek z dovoljenimi nujnimi izhodi, gibanje znotraj kraja prebivališča in gibanje zunaj njega. Posebna pravila veljajo tudi pri negi družinskega člana in izolaciji.
Od 1. julija 2026 zdravniki izdajajo elektronska navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela, imenovana eNR. Zavarovanci lahko do njih dostopajo prek portala ali mobilne aplikacije zVEM, delodajalci pa prek portala SPOT. Tako je mogoče natančneje preveriti, kakšen režim je določen in katere aktivnosti so dovoljene.
Posebej pomembno je pravilo, da mora zaposleni, če zdravnik ne določi drugače, praviloma ostati na naslovu prijavljenega prebivališča. Brez posebne odobritve lahko dom zapusti zaradi zdravstvenih storitev, nege ožjega družinskega člana ali sobivanja v bolnišnici oziroma zdravilišču. Za druge aktivnosti potrebuje ustrezno dovoljenje pristojnega zdravnika.
To pomeni, da dva zaposlena z enako dolgo bolniško odsotnostjo nimata nujno enakih dovoljenj. Nekdo, ki okreva po poškodbi, ima lahko predpisan strogi počitek, medtem ko lahko zdravnik drugemu zaradi narave bolezni dovoli sprehode ali druge oblike gibanja. Odločilno je individualno navodilo, ne splošno prepričanje, kaj naj bi bilo med bolniško dovoljeno.
Ali smete med bolniško v trgovino, lekarno ali na sprehod?
Prav pri vsakdanjih opravilih nastaja največ nejasnosti. Marsikdo predvideva, da je kratek odhod po živila ali zdravila vedno dovoljen, vendar je odgovor odvisen od predpisanega režima. Zdravnik lahko dovoli nujne izhode, če ti ne vplivajo negativno na zdravljenje. Kadar takšnega dovoljenja ni, pa samostojen odhod v trgovino ni avtomatično upravičen zgolj zato, ker gre za osnovno življenjsko potrebo.
Drugače je z odhodi zaradi zdravstvenih storitev, za katere veljajo posebne izjeme. Tudi pri obisku lekarne je pomembno, ali je povezan z zdravstveno oskrbo oziroma predpisanimi dovoljenimi aktivnostmi. Zato je najvarneje, da zaposleni ob začetku bolniške pri zdravniku preveri, katere nujne opravke lahko opravlja.
Pogosta dilema je tudi sprehod. Ta je lahko pri nekaterih zdravstvenih težavah koristen del okrevanja, pri drugih pa neprimeren. Če zdravnik določi gibanje v kraju prebivališča, je treba upoštevati tudi njegovo opredelitev. ZZZS pojasnjuje, da kraj prebivališča pomeni naselje, v katerem ima zavarovanec prijavljen naslov, ne zgolj neposredne okolice hiše ali stanovanja. Če v naselju ni osnovnih storitev, se lahko pod določenimi pogoji upošteva tudi najbližje naselje, kjer so te zagotovljene.
Pomembno je, da zaposleni dovoljenega gibanja ne razume kot splošnega dovoljenja za vse dejavnosti. Tudi kadar sme zapustiti dom, mora ravnati tako, da ne ogroža svojega zdravja in ne podaljšuje okrevanja.
Odhod v tujino: Brez odločbe ZZZS se lahko hitro zaplete
Največja sprememba, ki je sprožila številna vprašanja, zadeva potovanja v tujino. Za odhod v drugo državo med bolniškim staležem je praviloma potrebna posebna odobritev imenovanega zdravnika ZZZS oziroma zdravstvene komisije. Samo dovoljenje osebnega zdravnika ni dovolj.
Do konca avgusta letos je ZZZS po objavljenih podatkih izdal 3556 odločb o odhodih v tujino, od katerih jih je bilo 1286 pozitivnih. To pomeni, da je bila odobrena le dobra tretjina obravnavanih primerov. Podatek kaže, da dovoljenje ni samoumevno in da mora biti vsak odhod ustrezno utemeljen.
Odobritev je mogoča predvsem, kadar zaposleni v tujino odhaja zaradi zdravstvenih storitev ali drugega opravičljivega osebnega razloga, na primer smrti v družini, bolezni ožjega družinskega člana ali nujnega urejanja zadev pred tujimi organi, ki jih ni mogoče urediti drugače. Hkrati potovanje ne sme negativno vplivati na zdravstveno stanje.
Dopust sam po sebi ni upravičen razlog za odobritev odhoda v tujino. Zaposleni torej ne more sklepati, da je potovanje dovoljeno samo zato, ker se počuti bolje ali ker mu je zdravnik dovolil gibanje zunaj kraja prebivališča.
Vlogo lahko vloži zaposleni sam ali njegov osebni zdravnik. ZZZS priporoča, da je vložena vsaj 14 dni pred načrtovanim odhodom, kadar je to mogoče. Imenovani zdravnik mora odločiti v osmih koledarskih dneh, vendar zaposleni, ki odpotuje pred prejemom odločbe, tvega, da bo njegova vloga zavrnjena.
Kaj pa, če ste na bolniški samo štiri ure na dan?
Posebno pozornost morajo pravilom nameniti zaposleni, ki delajo skrajšani delovni čas, preostanek pa so zaradi zdravstvenih razlogov v bolniškem staležu. Marsikdo namreč predvideva, da lahko po končanem delu s preostalim časom razpolaga povsem prosto.
ZZZS pojasnjuje, da takšna razlaga ne velja za odhode v tujino. Tudi delna bolniška odsotnost pomeni, da mora zaposleni spoštovati pravila in za potovanje v tujino pridobiti ustrezno odobritev. Dejstvo, da del dneva opravlja delo, ga te obveznosti ne razbremeni.
Drugačna ureditev velja za odsotnost zaradi nege družinskega člana. Če zaposleni koristi nego le med delovnim časom, se omejitve, povezane s to pravico, praviloma nanašajo na obdobje, ko je zaradi nege dejansko zadržan od dela. Zunaj tega časa, na primer ob koncu tedna, kadar ne koristi nege, zanj zaradi te odsotnosti ni enake omejitve odhoda v tujino.
Prav zato je pomembno razlikovati med bolniško zaradi lastne bolezni in odsotnostjo zaradi nege. Čeprav gre v obeh primerih za upravičeno odsotnost z dela, pravila niso povsem enaka.
Delodajalec lahko preveri režim gibanja, ne pa diagnoze
Z uvedbo elektronskih navodil so delodajalci dobili neposrednejši vpogled v podatke, ki jih potrebujejo za spremljanje upravičene odsotnosti zaposlenih. Prek portala SPOT lahko preverijo obdobje bolniške odsotnosti, razlog zadržanosti v zakonsko dovoljenem obsegu in zdravnikova navodila o ravnanju.
To pa ne pomeni, da imajo pravico do celotne zdravstvene dokumentacije zaposlenega. Delodajalec ni upravičen izvedeti njegove diagnoze ali drugih podrobnosti o zdravstvenem stanju, ki niso potrebne za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
Če delodajalec sumi, da zaposleni krši predpisani režim, lahko v zakonskih okvirih preverja spoštovanje navodil oziroma za ugotavljanje dejstev najame licenciranega detektiva. Tak nadzor mora potekati zakonito in ob spoštovanju zasebnosti. Ne pomeni neomejene pravice do spremljanja posameznika 24 ur na dan ali poseganja v njegovo zasebno življenje.
Pomembno vlogo imajo lahko tudi javno objavljene fotografije in zapisi na družbenih omrežjih. Ti lahko predstavljajo dokazno gradivo, vendar fotografija sama po sebi še ne dokazuje kršitve. Vedno je treba ugotoviti, kdaj je nastala, kaj dejansko prikazuje in ali je bila prikazana dejavnost v nasprotju z zdravnikovimi navodili.
Zaradi kršitve bolniške lahko sledi tudi izredna odpoved
Kršitev navodil med bolniškim staležem lahko povzroči resne delovnopravne posledice. Delodajalec lahko glede na okoliščine uvede ustrezen postopek, pri hujših kršitvah pa pride v poštev tudi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Toda izredna odpoved ni samodejna posledica vsakega odhoda od doma ali vsakega suma nepravilnosti. Delodajalec mora dokazati relevantne okoliščine in izpolniti zakonske pogoje. Pri izredni odpovedi je pomembno tudi, ali zaradi ugotovljene kršitve delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
Poleg delovnopravnih posledic lahko kršitve vplivajo tudi na pravico do nadomestila plače. Pravila in sankcije so odvisni od narave kršitve, obdobja odsotnosti in postopka, v katerem je ta ugotovljena. Zato ni pravilno trditi, da vsaka kršitev nujno pomeni izgubo celotnega nadomestila ali takojšnjo odpoved.
Delavec ima pravico, da se v ustreznem postopku opredeli do očitkov, delodajalec pa mora pri odločanju upoštevati zakon in konkretne okoliščine primera.
Kaj storiti, če se z zdravnikovimi navodili ne strinjate?
V praksi se lahko zgodi, da zaposleni meni, da mu je zdravnik določil prestrog režim, ali pa delodajalec dvomi o primernosti dovoljenih aktivnosti. Pravila omogočajo presojo zdravnikove ocene pri imenovanem zdravniku ZZZS.
Če je navodila določil osebni zdravnik, lahko zaposleni ali delodajalec zahteva presojo v treh delovnih dneh od seznanitve z navodili. Zoper odločbo imenovanega zdravnika je nato mogoča pritožba na zdravstveno komisijo, za katero praviloma velja petdnevni delovni rok. Po izčrpanju ustreznih postopkov je v predpisanem roku mogoče tudi sodno varstvo pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem.
Pomembno je, da zaposleni navodil ne spreminja samovoljno. Če se njegovo zdravstveno stanje izboljša ali poslabša oziroma potrebuje drugačen režim gibanja, naj se obrne na pristojnega zdravnika. Ta lahko ob izpolnjenih pogojih določi drugačna navodila.
Manj bolniških, več nadzora – a pravica do okrevanja ostaja
ZZZS poudarja, da namen novih pravil ni zmanjševanje pravic bolnikov, temveč preglednejše in odgovornejše uveljavljanje bolniškega staleža. Z vidika zdravstvene blagajne in delodajalcev je zmanjšanje izgubljenih delovnih dni pomembno, saj bolniške odsotnosti predstavljajo veliko finančno in organizacijsko breme.
Toda ob razpravi o prihrankih ne gre pozabiti, da je bolniška odsotnost namenjena ljudem, ki zaradi bolezni ali poškodbe začasno niso sposobni opravljati dela. Učinkovit sistem mora zato preprečevati zlorabe, hkrati pa zagotavljati, da zaposleni zaradi strahu pred nadzorom ne prihajajo na delo bolni ali ne opuščajo zdravljenja.
Za zaposlene je najpomembnejše preprosto pravilo: pred odhodom od doma preverite svoj režim gibanja, pred potovanjem v tujino pridobite potrebno odločbo in ob vsaki nejasnosti pravočasno vprašajte zdravnika. Kar je med običajnim prostim časom povsem dovoljeno, je lahko med bolniškim staležem kršitev, ki vas drago stane.
