Legendarni kanadsko-ameriški glasbenik Neil Young se je znova podal v sodni boj zaradi uporabe svoje glasbe na političnih shodih Donalda Trumpa. Tokrat od političnega odbora Trump 47 Committee zahteva kar 10 milijonov dolarjev odškodnine, kar je približno 8,6 milijona evrov. Povod je predvajanje njegove znamenite skladbe Rockin’ in the Free World na oktobrskem shodu v ameriški zvezni državi Ohio, čeprav glasbenik trdi, da za to ni dal dovoljenja.

Še bolj zanimivo je, da je zaradi iste pesmi Trumpovo predsedniško kampanjo tožil že leta 2020, ko se je spor končal s poravnavo. Zdaj se je zgodba ponovila, Young pa želi doseči tudi sodno prepoved nadaljnje uporabe svoje glasbe na tovrstnih dogodkih.

Pesem so predvajali tik pred Trumpovim prihodom na oder

Nova tožba je bila vložena v ponedeljek, 26. oktobra 2026, na zveznem sodišču v vzhodnem okrožju Virginije. Kot poročajo ameriški mediji Variety, Rolling Stone in Pitchfork, je Neil Young zaradi domnevne kršitve avtorskih pravic tožil politični odbor Trump 47 Committee Inc., ki je povezan s političnimi dejavnostmi ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

V središču spora je dogodek, ki je potekal 12. oktobra v mestu Youngstown v Ohiu. Po navedbah iz tožbe je bila Youngova skladba Rockin’ in the Free World predvajana tik pred Trumpovim prihodom na oder, kjer je nastopil v podporo republikanskim kandidatom pred novembrskimi kongresnimi volitvami.

Youngovi odvetniki trdijo, da organizatorji za javno predvajanje skladbe v politične namene niso imeli ustreznega dovoljenja. Poleg konkretnega dogodka v Ohiu v tožbi navajajo, da je bila pesem uporabljena tudi na več drugih političnih shodih.

Glasbenik zato zahteva 10 milijonov dolarjev odškodnine, hkrati pa želi doseči sodno prepoved nadaljnjega predvajanja skladbe in drugih njegovih pesmi na dogodkih, ki jih organizira oziroma z njimi sodeluje omenjeni politični odbor.

Pred šestimi leti sta se zaradi iste pesmi že znašla na sodišču

To ni prvi spor med Neilom Youngom in Trumpovo politično ekipo. Leta 2020 je glasbenik vložil tožbo proti organizaciji Donald J. Trump for President Inc., ki je takrat vodila Trumpovo predsedniško kampanjo. Tudi tedaj je bila v ospredju uporaba skladbe Rockin’ in the Free World, poleg nje pa še pesmi Devil’s Sidewalk.

Young je že takrat nasprotoval temu, da bi njegovo glasbo uporabljali na političnih dogodkih brez njegovega soglasja. Spor se je končal s poravnavo, katere podrobni finančni pogoji niso bili javno razkriti.

Po navedbah nove tožbe se je Trumpova takratna kampanjska organizacija zavezala, da skladbe Rockin’ in the Free World brez ustreznega dovoljenja ne bo več uporabljala. Youngovi odvetniki zdaj trdijo, da je bila pesem kljub temu ponovno predvajana na političnih dogodkih.

Pri tem obstaja pomembna pravna razlika. Tokrat je tožena druga organizacija, Trump 47 Committee Inc., ne pa odbor, ki je sodeloval pri poravnavi leta 2020. Prav zato bo moralo sodišče presojati tudi pravni položaj novega organizatorja in očitke o kršitvi avtorskih pravic.

Dejstvo, da je bila pred leti sklenjena poravnava, samo po sebi še ne pomeni, da je nova organizacija avtomatično kršila njene pogoje. Young pa vztraja, da njegova glasba tudi tokrat ni bila uporabljena z njegovim dovoljenjem.

Zakaj je prav ta pesem za Younga tako pomembna?

Skladba Rockin’ in the Free World je izšla leta 1989 in postala ena najbolj prepoznavnih pesmi v karieri Neila Younga. Čeprav jo zaradi udarnega refrena in energične rockovske izvedbe številni dojemajo kot himno svobodi, ima njeno besedilo precej bolj kritično sporočilo.

Pesem govori o družbenih neenakostih, revščini, brezdomstvu in razkoraku med političnimi obljubami ter življenjem ljudi, ki ostajajo na robu družbe. Young je z njo opozoril na težave ameriške družbe in vprašanje, ali so obljube o svobodi in blaginji resnično dostopne vsem.

Prav zato glasbenik nasprotuje uporabi skladbe na Trumpovih političnih shodih. V novi tožbi njegovi odvetniki poudarjajo, da je sporočilo pesmi v nasprotju s političnimi stališči, ki jih po Youngovem prepričanju zastopa ameriški predsednik.

To je stališče glasbenika in njegove pravne ekipe, ne pa dejstvo, o katerem bi že odločilo sodišče. Vendar pojasnjuje, zakaj Young spora ne razume zgolj kot vprašanja avtorskega nadomestila, temveč tudi kot vprašanje lastne umetniške identitete in javnega ugleda.

Trdi, da uporaba njegove glasbe škoduje njegovemu ugledu

Youngova tožba se ne osredotoča samo na vprašanje dovoljenja za uporabo skladbe. Glasbenik zatrjuje tudi, da lahko predvajanje njegove glasbe na političnih shodih pri javnosti ustvari napačen vtis, da podpira Donalda Trumpa oziroma njegove politične dejavnosti.

Neil Young je že vrsto let javno kritičen do Trumpa in je svoje nasprotovanje večkrat izrazil tudi zunaj glasbenih nastopov. Zato meni, da lahko povezovanje njegove najbolj znane protestne pesmi s Trumpovimi dogodki škoduje njegovemu ugledu in prepoznavnosti.

Po poročanju Varietyja Youngovi odvetniki v tožbi navajajo tudi, da naj bi se Trump zavedal potrebe po ustreznem dovoljenju za uporabo pesmi in da naj bi vedel, da glasbenik takšnega dovoljenja ne želi dati. Gre za trditve tožeče strani, ki jih bo treba presoditi v sodnem postopku.

Pomembno je poudariti, da Donald Trump osebno ni naveden kot tožena stranka. Zahtevek je usmerjen proti političnemu odboru, ki naj bi bil odgovoren za uporabo glasbe na obravnavanih dogodkih.

Young ni edini glasbenik, ki nasprotuje uporabi svojih pesmi

Spor se umešča v širše vprašanje uporabe popularne glasbe na političnih dogodkih. V preteklosti so številni znani izvajalci javno nasprotovali temu, da bi njihove skladbe spremljale politične shode ali promocijske vsebine brez njihovega soglasja.

Med glasbeniki in skupinami, ki so se v preteklih letih odzvali na uporabo svoje glasbe v povezavi s Trumpovimi kampanjami, so bili tudi Rolling Stones, družina pokojnega Toma Pettyja, Phil Collins in Linkin Park. Posamezni primeri so se med seboj razlikovali tako po pravnih okoliščinah kot po odzivih izvajalcev.

Pravna vprašanja pri takšnih dogodkih niso vedno preprosta. Organizatorji javnih prireditev lahko za predvajanje glasbe uporabljajo določene licence, vendar te ne pomenijo nujno neomejene pravice do uporabe vsake skladbe v vseh okoliščinah. Pomembni so vrsta dogodka, pogoji licence, imetniki pravic in način uporabe glasbe.

Poleg avtorskih pravic se lahko pojavijo tudi vprašanja morebitnega napačnega vtisa o podpori določenemu političnemu kandidatu. Prav to je eden od razlogov, zaradi katerih glasbeniki včasih odločno nasprotujejo uporabi svojih skladb v političnih kampanjah.

Bo moral Trumpov politični odbor plačati milijone?

Za zdaj gre za vloženo tožbo, ne za pravnomočno sodno odločitev. Zahtevanih 10 milijonov dolarjev zato še ne pomeni, da bo moral politični odbor takšen znesek tudi plačati.

Sodišče bo moralo presoditi, ali je bila skladba uporabljena brez ustrezne pravne podlage, kakšne pravice ima Young glede obravnavane uporabe in ali so izpolnjeni pogoji za zahtevano odškodnino oziroma prepoved nadaljnjega predvajanja.

V času prvih poročil o vložitvi tožbe javni odziv tožene organizacije še ni bil objavljen. Prav tako ni znano, kako dolgo bi lahko trajal sodni postopek oziroma ali bi se strani ponovno lahko dogovorili za poravnavo.

Neil Young je torej šest let po prvem sodnem sporu zaradi iste pesmi znova zahteval, naj Trumpova politična ekipa preneha uporabljati njegovo glasbo brez dovoljenja. Tokrat je zahtevek precej odmeven tudi zaradi višine odškodnine – kar 10 milijonov dolarjev. Ali bo legendarni rocker s svojo zahtevo uspel, bo odločalo sodišče.

 

Spletno uredništvo Naša Dolenjska